Na kaj vse moraš biti pozoren pred vpisom na izobraževalni program

Prijavni roki za vpis na dodiplomske in enovite magistrske študijske programe se zaključijo 9. junija.

Področje želenega poklica

Do delovnega mesta, ki ga v prihodnosti želiš opravljati lahko prideš na več načinov. Pametno je, da ugotoviš, ali tvoji interesi spadajo na področje, kjer so poklici regulirani (na primer zdravstvo, šolstvo, sodstvo…) ali na področje, kjer niso (recimo poklici v gospodarstvu).

Če se tvoji interesi nahajajo na področju reguliranih poklicev, potem z izbiro izobrazbe ne bi smel imeti prevelikih težav. Če pa do tvojega želenega delovnega mesta vodi več smeri, izberi tisto, ki je najbolj optimalna zate. Toda pozor! Najlažja pot ni vedno najboljša. Toliko časa, ki ga lahko nameniš izobraževanju sedaj, ne boš imel nikoli več. Prav tako lahko določene kompetence, ki bi jih sicer moral plačevati, lahko razviješ znotraj šolskega sistema. Zato kar v največji meri izkoristi čas in znanja, ki so ti na voljo.

Zaposlitvene možnosti

Ena izmed pomembnejših stvari, na katero moraš biti pozoren so zaposlitvene možnosti, ki jih nudi ogledani izobraževalni program. Pogosta napaka večine študentov je namreč, da od izobraževalne inštitucije pričakuje, da ga bo usposobila za trg dela. Temu pa ni nujno tako. Visokošolski izobraževalni sistem sebe ne vidi odgovornega za to, da bi mlade delal zaposljive, pač pa prevzema odgovornost za kvaliteto izobrazbe, ki jo nudijo. Na določenih programih študentje lahko pridobijo kvalitetno znanje, ki pa na trgu dela žal ni potrebno oziroma ga trg dela ni pripravljen plačati. Seveda se trendi lahko tudi spreminjajo, vseeno pa je pred vpisom na določeno izobraževalno smer smiselno preveriti prav to. Ključno vprašanje zate je, ali od institucije pričakuješ, da te naredi zaposljivega ali pa si kompetence pripravljen razvijati tudi drugje.

Katere kompetence nudi izobraževalni program

Pred vpisom si preglej predmetnik in kompetence, ki naj bi jih določen program nudil. Te so namreč velikokrat nejasno opisane in si le stežka predstavljamo, kaj zares z določenim programom pridobimo. Kompetence ki jih ponuja primerjaj s kompetencami, ki jih boš potreboval za opravljanje določenega poklica. Če ugotovimo, da izobraževalna smer ne pokriva niti pol tega, kar bomo mi morali na določenem delovnem mestu znati, potem izbira, kljub ustreznemu imenu, morda ne bo prava. Lahko se namreč zgodi, da bomo morali kompetence vselej razvijati drugje ali pa bomo ostali za trg dela nezanimivi.

Res je, da so številni poklici, ki jih boste opravljali še neznani, vendar nekaj je gotovo. Tehnično in IT znanje v sodobnem svetu postaja nepogrešljivo. Poklici prihodnosti zahtevajo kompetence obdelave ogromnih količin podatkov, algoritemsko (programersko) razmišljanje, sposobnost analize, sinteze, razumevanja in interpretacije podatkov. V sklopu katerih predmetov se pridobiva te kompetence? Če jih izobraževalni program ne nudi, kje jih je možno razvijati brezplačno? Jih morda nameravajo vključiti, če da, kdaj in kako.

Informacije iz prve roke

Z namenom, da bi od izobraževalnega programa dobili to, kar želimo, je dobro, da pred vpisom pridobimo informacije iz prve roke. Pogovorimo se z osebami, ki so smer že končale in so že na trgu dela, ter s študenti, da vidimo, kako študij poteka v praksi. Glede na to, da so predavanja javna, pa se je smiselno kakšnega udeležiti in si s tem ustvariti še boljšo predstavo o izobraževalnem programu, ki ga želimo obiskovati.

Možnosti prehoda med izobraževalnimi programi

V teoriji je Bolonjski sistem prinesel ogromno možnosti za prehode med fakultetami, kar naj bi posameznika na trgu dela naredilo unikatnega. V praksi se to mnogokrat zatakne, ali pa se pogoji v vmesnem času spremenijo. Ko razmišljaš o vpisu določene dodiplomske smeri, preprosto pokliči v referat in vprašaj, na katere fakultete se lahko vpišeš na drugo stopnjo in pod kakšnimi pogoji. Pri nekaterih prehodih je potrebno opraviti le nekaj diferencialnih izpitov, pri nekaterih pa skoraj vse. Vprašaj tudi po njihovih preteklih izkušnjah, zlasti, če razmišljaš o menjavi študijske smeri. Vprašaj torej kam še se diplomanti vpisujejo na drugo bolonjsko stopnjo in koliko diferencialnih izpitov potrebujejo za to. Če imaš v mislih konkretno študijsko smer, vprašaj specifično zanjo. Namreč na nekaterih fakultetah je napredovanje na drugo bolonjsko stopnjo omejeno, konkurenco pa študentom predstavljajo tudi diplomanti drugih študijskih smeri.

Možnosti izmenjave v tujini

Za mnoge je odlična priložnost razvoja kompetenc tudi izmenjava. Če si med tistimi, ki se te možnosti bojijo, povprašaj po izkušnjah mlade, ki so se izmenjave že udeležili. Pri tem ne gre zgolj za pridobitev dodatnih kompetenc, pač pa je v ospredju medkulturno sodelovanje (ki je kompetenca prihodnosti) in razvoj socialne mreže. Iz študentske izmenjave lahko prideš bogatejši, le pametno je potrebno izbrati, kam in zakaj se podajaš.

Neformalno izobraževanje

Vseh kompetenc prihodnosti ne moreš pridobiti v formalnem izobraževanju. Široko polje možnosti razvoja kompetenc se namreč skriva v neformalnem izobraževanju, ki se ga pri nas lahko udeležuješ predvsem na dva načina:

• obiskovanje tečajev in delavnic (nekatere so plačljive, druge brezplačne, pri čemer pa zaradi financiranja države in EU med obojima ni večje razlike v kvaliteti) ter
• prostovoljno delo, ki ga opravljaš pri kakšni od nevladnih organizacij (mladinskih), kjer te k sodelovanju pritegne vsebina.

Določene kompetence lahko razvijemo tudi skozi različne oblike plačanega dela, zato poskusi poiskati takšna dela, znotraj katerih se učiš in ne samo takšna, ki ti prinašajo zaslužek. Ves čas pa vse skupaj pridno in sproti beleži v e-Nefiks. Tako boš imel na enem mestu zbrane in potrjene vse tvoje kompetence.

 talentiran.si
Pixabay