Dan žena: ko še posebej veselo praznujemo srž ženskega bistva
8. marca že tradicionalno praznujemo Dan žena. Dan, ko je še posebej zaželeno, da ženskam v svojem življenju izkažemo spoštovanje in jim povemo, koliko nam pomenijo. Ženske. Bitja, ki "držijo tri vogale hiše" in predstavljajo "vrat", ko so moški "glave". Hkrati neizmerno nežna, ljubeča in materinska bitja, ob istem času pa ponosne in bojevite levinje. Vse te dimenzije praznujemo 8. marca.
8. marec predstavlja mednarodni Dan žena že več kot 100 let – prvič so ga na ta dan praznovali že leta 1911. V letih, ko je bila spolna enakopravnost še skorajda utopija in mokre sanje napredno mislečih, se je miselnost o pomenu doseganja enakopravnosti začela širiti po svetu. Tako so Avstriji, Danski, Nemčiji in Švici (državam, kjer so z demonstracijami za enakost začeli že s prvim obeležjem Dneva žena leta 1911) postopoma sledile še druge dežele.
Kdaj je bilo ženskam prvič dovoljeno voliti?
Kompleksnost problematike spolne neenakosti lahko opazujemo na podlagi letnic, ki označujejo, kdaj je bila ženskam dodeljena volilna pravica. Že leta pred nastankom Dneva žena so tisoče kilometrov stran, na Novi Zelandiji, ženske že lahko volile – od leta 1893. V mnogih državah je ta korak sledil okoli dvajset let kasneje. Ko so se ženske v času I. svetovne vojne “dokazale”, da so sposobne vzdrževanja gospodinjstev in po sili razmer tudi fizičnega dela, so nanje začeli gledati drugače in pričel se je velik val emancipacije. Zanimivo je, da so nekateri švicarski kantoni ženskam volilno pravico dodelili šele leta 1991, manj kot 30 let nazaj.
Danes je ženskam dovoljeno voliti povsod (izjema je Vatikan), po Splošni deklaraciji človekovih pravic iz leta 1948 pa ženskam in moškim ne glede na spol pripadajo enake pravice.
Kaj je Dan žena danes?
Od začetkov v prvih letih 20. stoletja se je praznovanje Dneva žena razširilo po vsem svetu in se razvilo v različne smeri. Danes z njim praznujemo ekonomsko, politično, socialno in kulturno enakost žensk z moškimi. S tem opozarjamo na mnoge probleme, s katerimi se vsak dan srečuje ženska polovica populacije. Od diskriminacije na podlagi spola, nižje povprečne plače do izrabljanja žensk kot seksualnih objektov.
Kot ostale praznike tudi sodobni Dan žena spremlja poplava ponudbe za potrošnike – v dneh okoli praznika lahko dodatno narastejo cene rož, sladkarij in ostalih pozornosti, “namenjenih ženskam”.
Kako je s spolno enakostjo v Sloveniji?
Čeprav se nam v Sloveniji problematika morda ne zdi tako blizu (po indeksu spolne enakosti smo kar 11. na svetu), pa leta 2020, desetletja po tem, ko so osnovne pravice ženske dobile tudi v najslabše razvitih državah, še vedno razpravljamo o spornosti svobodne pravice do splava, uporabe kontracepcije in (ne)spornosti ali vsaj (ne)kaznovanju posilstev.
Pa še pogled v preteklost. Prvo žensko društvo pri nas je bilo ustanovljeno leta 1898. Splošna ženska volilna pravica je bila dokončno uvedena leta 1945, ko je bila uzakonjena splošna volilna pravica. Pravico do splava (iz ne izključno zdravstvenih razlogov) so ženske dobile v sedemdesetih, leta 1977. Danes je žensk, prvič po 160 letih beleženja podatkov o prebivalstvu, v Sloveniji manj kot moških. Več o “statistično povprečni slovenski ženski” lahko preveriš v kratkem poročilu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS).
Ženske predstavljajo (skoraj) polovico Slovenije. Drugo polovico, ki jo zastopajo moški, pa so rodile in vzgojile. Zato ta dan (še posebej) izkoristimo in se zahvalimo vsem ženskam našega življenja. Mame, babice, sestre, prijateljice. Z eno samo gesto ne bomo porušili več stoletij starih prepričanj in navad, a vendar je boj proti krivicam prijetnejši z rožico v roki. Vesel Dan žena!
Sara VOCOVNIK
Unsplash
Nejc VEHOVEC
