Kako slaba kakovost zraka vpliva na naše zdravje?
Tudi tebe skrbi, da je kakovost zraka, tudi pri nas v Sloveniji, vedno slabša? Preveri, kako lahko slab zrak vpliva na tvoje zdravje in kaj lahko narediš za boljše in bolj čisto okolje.
Podnebne spremembe in vedno slabša kakovost zraka so v zadnjih desetletjih v mislih vseh generacij. Vedno bolj osveščeni o problematiki, pa smo tudi mladi. Skoraj vsakodnevno smo bombardirani z novicami o nizki kakovosti zraka, naravnih katastrofah in podnebnih spremembah, ki naš planet peljejo na kriva pota. Kakšne posledice pa bomo nosili sami, če na tem področju ne bomo ničesar spremenili?
Koliko časa sem lahko izpostavljen onesnaženemu zraku?
Tudi če te še kako skrbi onesnaženost zraka in se morda celo trudiš, da bi se zaradi tega izognil gibanju na prostem, boš slej ali prej moral zapustiti varen objem doma. K sreči je v Sloveniji kakovost zraka dobra, sploh če živiš izven mesta. Pretirane bojazni, da bi onesnažen zrak vplival na tvoje zdravje, zato (še) ni.
Če pa se morda odpraviš na potovanje ali izmenjavo v kakšno večje in bolj onesnaženo mesto, strokovnjaki izpostavljajo, da posebne časovne omejitve, ki bi univerzalno definirala ‘preveč’ časa zunaj ni. Priporočljivo pa je uravnotežiti dejavnosti na prostem s previdnostnimi ukrepi in zavedanjem okoljskih razmer. Upoštevati je treba dejavnike kot so temperatura, vlažnost, kakovost zraka in osebno zdravstveno stanje.
Izpostavljenost nekakovostnemu zraku ima dolgoročne posledice
V preteklih poletjih smo bili (tudi v pri nas) priča številnim večjim gozdnim požarom, ki so negativno vplivali tudi na kakovost zraka in ozračja. Četudi se naravna katastrofa lahko zgodi precej daleč od nas, lahko drobni delci iz saj, pepela in prahu napolnijo zrak in imajo blage, zmerne ali hude posledice. Seveda pa za onesnaženje zraka in kriva nujno naravna katastrofa. Tudi na delovnem mestu si lahko izpostavljen dejavnikom, ki lahko vplivajo na slabo kakovost zraka v tvoji neposredni okolici.
Možni učinki so odvisni od dejavnikov, kot so raven izpostavljenosti, občutljivost in vrsta onesnaževala. Zmerni učinki lahko vključujejo poslabšanje simptomov pri tistih z že obstoječimi boleznimi dihal in zmanjšajo funkcijo pljuč. Blagi učinki so pogosto kratkotrajni in vključujejo draženje oči, nosu, grla in pljuč, kašelj, kihanje, izcedek iz nosu in težko dihanje.
Če pa si slabemu zraku izpostavljen konstantno, ima lahko to zelo negativne učinke. Pojavijo se lahko kronični kašelj, težje težave z dihanjem, pogoste okužbe, zmanjšano delovanje pljuč in razvoj ali poslabšanje astme ali drugih bolezni dihal.
Ni še vse izgubljeno
Kljub temu, da se zdi, da naše okolje ni na najbolj zeleni veji, še ni vse izgubljeno. Pomembno je, da se zavedamo, kaj se dogaja okoli nas in z drobnimi, pa tudi velikimi dejanji, skušamo doseči spremembe.
Tudi če se ti dejanja, s katerimi bi prispeval k bolj čistemu okolju, zdijo premajhna, se zavedaj da prav vsako šteje! S spodnjim seznamom pa ti ponujamo še nekaj predlogov, s katerimi lahko osrečiš naše okolje:
- odreci se plastiki za enkratno uporabo,
- uporabljaj javni prevoz,
- kolesari in hodi peš,
- potuj na trajnosten način,
- bodi vključen v lokalno okoljevarstveno dogajanje,
- zmanjšaj porabo – manj je več.