Dnevi se daljšajo – kakšno vlogo imajo podnebne spremembe?
Segrevanje planeta danes najpogosteje povezujemo z ekstremnim vremenom, dvigom morske gladine in taljenjem ledu. A znanstveniki razkrivajo še eno, precej nepričakovano posledico – zaradi globalnega segrevanja se dnevi na Zemlji počasi podaljšujejo.
V zadnjih letih se pojavlja vprašanje, zakaj se dnevi daljšajo in kakšno vlogo pri tem igrajo podnebne spremembe. Za večino ljudi se podnebne spremembe kažejo skozi vročinske valove, poplave ali suše. Nova spoznanja pa kažejo, da vplivajo celo na vrtenje našega planeta. Nekateri raziskovalci opozarjajo, da taljenje ledu prerazporeja maso po Zemlji in tako upočasnjuje njen obrat okrog Sonca.
Dnevi so zato komaj opazno, a merljivo daljši. Ravno ta proces bi lahko v prihodnosti povzročil težave pri merjenju časa.
Kaj raziskave pravijo o podnebnih spremembah in daljšanju dneva?
Raziskave kažejo, da za pojavom stoji preprost fizikalni zakon. Ko se masa odmakne od osi vrtenja, se telo vrti počasneje. Podobno se vrtijo umetnostni drsalci: z iztegnjenimi rokami se njihov obrat upočasni, s sklenjenimi rokami pa pospeši.
Zemlja se vede podobno, le da v veliko večjem merilu, ker se zaradi taljenja ledenikov ogromne količine vode premikajo iz polarnih območij v oceane. Študije ocenjujejo, da se je v 20. stoletju dolžina dneva zaradi podnebnih vplivov podaljšala za do 1 milisekundo na stoletje. Po letu 2000 pa se je taljenje pospešilo in trend danes dosega okoli 1,3 milisekunde na stoletje, ob neukrepanju pa bi do leta 2100 lahko narasel na 2,6 milisekunde, če emisij ne bomo zmanjšali.
Fascinantno je, da lahko mi, ljudje, s podnebnimi spremembami, ki smo jih povzročili v zadnjih sto letih, na tak način vplivamo na celoten planet.
Kako taljenje ledenikov upočasnjuje vrtenje Zemlje?
Raziskave potrjujejo, da je eden od odgovorov na to, zakaj se dnevi daljšajo, taljenje ledenikov. Ti prerazporejajo maso po Zemlji. Antarktika letno izgubi približno 150 milijard ton ledu, Grenlandija pa okoli 270 milijard ton. Tudi Alpe se topijo z rekordno hitrostjo. Švica je samo v zadnjih dveh letih izgubila desetino ledeniške mase.
Ko masa potuje stran od osi vrtenja, se poveča moment vztrajnosti in planet se vrti počasneje. Čeprav gre za majhne spremembe, so sateliti in atomske ure dovolj natančni, da jih zaznajo.
Kaj za sodobni svet pomeni daljšanje dneva?
Za večino ljudi se zaradi ene ali dveh milisekund ne bi spremenilo nič. Veliko bolj občutljivi pa so naš informacijski sistem, navigacija in globalno merjenja časa. Današnji svet temelji na atomski natančnosti, zato so se l. 1972 uvedle t. i. prestopne sekunde, da bi uskladili vrtenje Zemlje in atomske ure.
Te časovne korelacije povzročajo težave v tehnološkem sektorju. Leta 2012 so za kratek čas padli Reddit, Instagram, Netflix in še nekateri sistemi. Znanstveniki opozarjajo, da bomo zaradi upočasnjevanja vrtenja morda morali korenito spremeniti način usklajevanja časa.
Prihodnost prestopnih sekund v času podnebnih sprememb
Nekateri strokovnjaki omenjajo celo možnost negativne prestopne sekunde, kjer bi jo morali odšteti. To še nikoli ni bilo izvedeno in bi lahko povzročilo zmedo v digitalnem svetu. Zanimivo je, da podnebne spremembe to potrebo trenutno odmikajo v prihodnost, saj dodatno zavirajo vrtenje.
Kljub temu raziskovalci poudarjajo, da to ni pozitivna stran globalnega segrevanja. Gre za opomnik, da človek spreminja fizikalna ravnovesja Zemlje – od atmosfere do oceana in zdaj celo do kozmološkega ritma planeta.
Čeprav spremembe v dolžini dneva ne bomo občutili neposredno, nas vseeno opominjajo, da podnebne spremembe niso le okoljski, temveč sistemski problem. Od našega delovanja bo odvisno, kako hitro se bo ta proces nadaljeval – in če bomo morali v naslednjih desetletjih na novo premisliti, kaj pomeni “čas”.
