Nov arheološki park v botaničnem vrtu UM
V sklopu mednarodnega projekta PalaeoDiversiStyria so v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru (UM) uredili arheološki park, ki bo obiskovalcem omogočil nazoren pogled v preteklost. Poleg arheološke učne poti z rastlinami, ki so tu rasle pred 3000 leti, zajema še razstavo Kako smo živeli z maketo hiše, v kakršnih so takrat živeli ljudje.
Čezmejni projekt PalaeoDiversiStyria v botaničnem vrtu poteka od oktobra 2016. Raziskuje rastlinsko pestrost širše Štajerske od prazgodovine do odkritja Novega sveta, najnovejša znanstvena odkritja arheologov pa povezuje z aktualnimi izzivi na področju kmetijstva in turizma. Spodbuja tudi ponovno gojenje avtohtonih, a pozabljenih štajerskih rastlinskih sort in njihovo uporabo v sodobni kulinariki in turistični ponudbi.
V Botaničnem vrtu so na novo odprli kar štiri do pet hektarjev sprehajalnih površin.
Tako je nastal tudi arheološki park, ki so ga odprli v Pivoli pri Mariboru. Nova arheološka učna pot obiskovalcem prinaša dodatnih štiri do pet hektarjev sprehodov. Pot zagotavlja tudi multimedijski prostor, kjer si bodo lahko ogledali prazgodovino tega območja.
Spoznal boš lahko življenje v prazgodovini
Na novi parkovni površini, ki jo je prej večinoma zaraščal gozd, so uredili sprehajalne poti z učnimi tablami. Učne table predstavljajo način življenja v času, ko je nastalo prazgodovinsko gomilno grobišče, ki so ga našli tu. Zasadili so rastline, ki so jih v preteklosti gojili ljudje na tem območju, v novi multimedijski sobi pa bo na ogled maketa hiše.
“Tu bo mogoče videti, na kakšen način so ljudje takrat gradili, kako so kuhali, kako so si izdelovali oblačila, katere rastline in drevesa so tam rasla in kako so si iz njih izdelovali razne pripomočke. Na ogled bodo tudi lončarski izdelki,” je pojasnila Meta Pivec iz botaničnega vrta.
V okviru projekta PalaeoDiversiStyria so med drugim tudi vzpostavili gensko banko starih sort žit in blagovno znamko Heriterra, pod katero tržijo prehrambene izdelke iz teh starih rastlinskih vrst.
