23. april po vsem svetu zaznamujemo kot svetovni dan knjige – praznik literature, domišljije in moči zgodb. Letos pa ta dan spremlja še posebno zanimivo sporočilo: vse več raziskav kaže, da je branje knjig lahko eden najboljših načinov za ohranjanje zdravih možganov tudi v poznejših letih.
Branje ni le sprostitev ali pobeg v drug svet. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko redno branje pomembno prispeva k zmanjševanju tveganja za kognitivni upad in demenco. Navada, ki jo mnogi povezujejo predvsem z užitkom, bi trorej lahko bila tudi ena najkoristnejših za dolgoročno zdravje.
Kaj je demenca in zakaj postaja vse večji izziv?
Demenca je skupek simptomov, ki vplivajo na spomin, razmišljanje, orientacijo in vsakodnevno delovanje posameznika. Najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen. Po ocenah strokovnjakov z demenco trenutno živi več kot 55 milijonov ljudi po svetu, do leta 2050 pa naj bi se to število skoraj potrojilo.
Ker zdravila, ki bi bolezen popolnoma pozdravilo, še ni, raziskovalci veliko pozornosti namenjajo dejavnikom, na katere lahko vplivamo sami – življenjskemu slogu, prehrani, gibanju in duševni aktivnosti.
Kako branje krepi možgane?
Raziskave univerz in medicinskih centrov, med njimi Rush University Medical Center in University of California, kažejo, da ljudje, ki se redno ukvarjajo z miselno spodbudnimi dejavnostmi, med katere sodi tudi branje, počasneje doživljajo kognitivni upad. Nekatere študije so pokazale, da so imeli starejši posamezniki, ki so brali vse življenje, občutno počasnejše slabšanje spomina in miselnih sposobnosti kot tisti, ki niso.
Strokovnjaki to pojasnjujejo s pojmom kognitivna rezerva. Gre za sposobnost možganov, da kljub staranju ali poškodbam dlje časa ohranijo normalno delovanje. Tako kot telesna vadba krepi srce in mišice, lahko branje skozi leta krepi možganske povezave.
Zakaj je knjiga drugačna od zaslona?
Čeprav so filmi, serije in dokumentarci lahko kakovostni in poučni, možgane aktivirajo drugače kot knjige. Pri gledanju so slike, zvoki in tempo že pripravljeni, medtem ko mora bralec pri knjigi sam ustvariti svet zgodbe.
Med branjem si predstavljamo kraje, obraze in dogodke, sledimo zapletom, razumemo motive likov ter predvidevamo, kaj se bo zgodilo naprej. To pomeni večjo aktivacijo različnih delov možganov, povezanih s spominom, koncentracijo, jezikom in domišljijo.
Nikoli ni prepozno za začetek
Dobra novica je, da koristi branja niso omejene le na otroštvo. Čeprav zgodnje bralne navade lahko dolgoročno pomagajo, strokovnjaki poudarjajo, da je začetek koristen v vsakem življenjskem obdobju.
Ni pomembno, ali bereš klasike, kriminalke, romantiko, fantazijo ali strip. Možgani ne razlikujejo med “visoko” in “lahkotno” literaturo, pomembno je predvsem to, da bereš redno in z veseljem.
Knjiga kot naložba v prihodnost
Svetovni dan knjige je zato odlična priložnost, da znova posežemo po knjigi. Branje bogati besedni zaklad, zmanjšuje stres, spodbuja empatijo in, kot kažejo raziskave, lahko dolgoročno pomaga ohranjati bister um. Morda je prav ena knjiga na nočni omarici več kot le zabava, morda je tudi naložba v dolgoročno vitalen um.
DOSTOP.si / EŽ
Arhiv DOSTOP.si
