NoviceZdravje

Kako pravilno prekuhavati vodo in kaj z živili, ki jih je ujela poplavna voda?

Ob poplavah moramo biti pozorni na različne vidike varovanja našega zdravja. Če na vašem območju velja ukrep za prekuhavanje vode, ga je nujno treba upoštevati. Kaj pa storiti z živili, ki so prišla v stik s poplavno vodo?

Priprava vode za pitje, pripravo hrane in umivanje zob

Prekuhavati je treba vodo za pitje, pripravo hrane – vključno s pripravo toplih in hladnih pijač ter ledenih kock, vodo za pranje sadja in zelenjave ter vodo za umivanje zob.

Hrano in napitke za dojenčke pripravljamo vedno s prekuhano vodo, po potrebi tudi za bolnike z zmanjšano imunsko odpornostjo. V primerih, ko je prekuhavanje vode težko izvedljivo ali nepraktično, namesto prekuhane uporabimo embalirano pitno vodo (vodo iz plastenk).

Prhanje oziroma kopanje in umivanje rok

Glede prhanja oziroma kopanja in umivanja rok velja, da upoštevamo navodila upravljavca sistema za oskrbo s pitno vodo. Upravljavec mora, glede na stopnjo onesnaženja, uporabnike še posebej obvestiti, če je prekuhavanje vode potrebno tudi za prhanje, kopanje in umivanja rok. S tako obsežnimi omejitvenimi ukrepi se srečamo npr. med hidričnim izbruhom ali kadar je pitna voda močno fekalno onesnažena oziroma obstaja sum onesnaženja npr. pri povečani motnosti.

Roke si med izdanim ukrepom prekuhavanja pred in med pripravo živil ter pred jedjo, vedno umivamo s prekuhano ali embalirano vodo ali vodo iz nadomestne oskrbe.

V kolikor upravljavec dovoli uporabo vode za prhanje oz. kopanje, pri tem pazimo, da vode ne požiramo. Na to smo še zlasti pozorni pri otrocih. Dojenčke raje umivajmo s prekuhano vodo ali s pitno vodo iz nadomestne oskrbe. Za imunsko oslabele bolnike in bolnike s kožnimi boleznimi oziroma ranami se glede na resnost obolenja individualno odločamo glede potrebe po prekuhavanju vode za umivanje (upoštevamo navodila zdravnika).

Umivanje rok s prekuhano vodo je potrebno pri pripravi hrane in med jedjo.

Kako prati in uporabljati vodo v aparatih?

Svetujemo, da gospodinjske aparate, katerih delovanje vključuje uporabo pitne vode (npr. pomivalni stroj, aparat za kavo), uporabljamo le pod naslednjimi pogoji:

  • da je voda bistra, brez vonja in okusa,
  • da voda v aparatu doseže dovolj visoko temperaturo in se ohranja toliko časa, da se uničijo zdravju škodljivi mikroorganizmi (kot primer temperatura pasterizacije: 630C za 30 minut ali 720C za 15 sekund),
  • da aparat uporabljamo skladno z navodili (npr. po zaključenem pranju pustimo posodo v zaprtem pomivalnem stroju toliko časa, da se posuši saj s tem podaljšamo učinkovanje temperature).

Če ti pogoji niso izpolnjeni, tudi za delovanje gospodinjskih aparatov uporabimo prekuhano ali embalirano vodo, seveda kadar je to izvedljivo (npr. za kavni aparat).

Pomivanje posode

Če je voda kalna, pomivanje posode v pomivalnem stroju ni priporočljivo. Gospodinjski pomivalni stroji so na splošno varni za uporabo, če voda doseže končno temperaturo izpiranja vsaj 66 0C ali če ima pomivalni stroj vključen cikel razkuževanja.

Vedno izberemo program z najvišjo temperaturo in po zaključenem pranju pustimo posodo v zaprtem stroju toliko časa, da se posuši.

Ročno pomivamo v čim bolj vroči vodi ob dodatku detergenta, na koncu – po spiranju, posodo potopimo še v vodo s temperaturo 82 °C za eno minuto ali čisto posodo prelijemo z vrelo vodo. Ker roke tako vroče vode ne prenesejo, potopimo in jemljemo posodo iz korita s pomočjo prijemalk, kuhalnic, mrež ali žičnih košar. Posoda naj se posuši na zraku.

Navedeno navodilo glede pomivanja posode ne velja za dojenčke in imunsko oslabele bolnike. Pri teh za pomivanje posode dosledno uporabljamo prekuhano vodo.

Posodo na koncu vedno prelij ali jo potopi v vrelo vodo.

Uporaba pomivalnega stroja

Da bi s pomivanjem v pomivalnem stroju dosegli učinek razkuževanja oziroma uničili škodljive mikroorganizme:

  • s posode temeljito odstranimo ostanke hrane in jo speremo pod tekočo vodo;
  • posodo v pomivalni stroj naložimo pravilno in ga ne preobremenimo, da je čimbolj omogočeno delovanje toplote in sušenja;
  • izberimo program z najvišjo možno temperaturo;
  • izberimo program zaključnega ogrevanega suhega cikla;
  • ali, če naš stroj to možnost ima, izberimo program razkuževanja;
  • po zaključenem pranju pustimo posodo v zaprtem stroju toliko časa, da se posuši.

Če je voda kalna, pomivanje posode v pomivalnem stroju ni priporočljivo!

Kaj storimo, ko prekuhavanje ni več potrebno?

  • Preden ponovno uporabimo vodovodno vodo, odpremo pipe s hladno vodo in pitnike, da voda teče za eno do dve minuti oziroma do ustalitve temperature.
  • Pri napravah, ki uporabljajo vodo (npr. pomivalni stroj, pralni stroj) in jih med ukrepom prekuhavanja nismo uporabljali, so naši nadaljnji postopki odvisni od tega, kakšna je bila voda med izdanim ukrepom. V primeru, da je bila voda kalna, izpiramo dovodno pipo za stroj tako, kot ostale pipe. V primeru, da je bila voda bistra, pa svetujemo, da opravimo prvo pranje s praznim strojem na najvišji možni temperaturi.
  • Izpraznimo in izperemo ledomat v hladilniku.
  • Izpraznimo in ponovno napolnimo grelnike (bojlerje) za toplo vodo, nastavljene na temperature, ki ne dosegajo priporočene temperature 60 0C.
    Zaženemo mehčalec vode skozi cikel regeneracije.
  • Zamenjamo morebitne filtre za vodo na hišnem vodovodnem omrežju (npr. filtri za vodo pod umivalnikom, aktivno oglje, filtri za usedline itd.).

Kakšno vodo naj damo za pitje hišnim ljubljenčkom?

Center za nalezljive bolezni priporoča, da v obdobju veljavnosti ukrepa prekuhavanja pitne vode tudi hišnim ljubljenčkom za pitje ponudimo ustekleničeno ali ohlajeno prekuhano vodo.

Ravnanje z živili, ki so prišla v stik s poplavno vodo

Prebivalcem, ki so imeli poplavljena živila, NIJZ priporča spodaj navedeno ravnanje.

  • Živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo, zavržemo.
  • Vsa živila pregledamo, če morda ne vsebujejo tujkov (koščkov stekla, drobcev drugih poškodovanih predmetov …). Živila, ki vsebujejo tujke, zavržemo.
  • Vsebino iz poškodovanih vreč, ki ni bila v stiku s poplavno vodo, preložimo v nove vreče, ki jih skladiščimo ločeno od nepoškodovanih in jih prednostno porabimo.
  • Zavreči je treba pločevinaste konzerve z živili, ki so kakorkoli poškodovane, npr. so napihnjene, predrte, zarjavele, brez označb in živila v poškodovani, razpokani, polomljeni stekleni embalaži.
  • Živila v originalno zaprti, nepoškodovani pločevinasti ali stekleni embalaži, ki je prišla v stik s poplavno vodo, so najverjetneje varna. Če je le mogoče, zunanjost embalaže pred uporabo očistimo in jo v celoti operemo. Če je mogoče površino embalaže tudi razkužimo z ustreznim razkužilom po navodilih proizvajalca. Pazimo, da razkužilo ne pride v stik z živilom.
  • Živila, ki so bila izpostavljena kemičnemu onesnaženju, zavržemo. Na splošno velja, da kemičnih snovi ne moremo sprati z živil (npr. naftnih derivatov …).

Živila v hladilnikih in zamrzovalnikih

  • Če hladilniki in zamrzovalniki niso bili poplavljeni in do izpada električne energije ni prišlo, lahko v njih shranjena živila uporabimo.
  • Hladilnike in zamrzovalnike odpiramo le, kadar je to nujno potrebno.

Več informacij, kako ravnati z živili ob poplavah najdete v naslednjem dokumentu.

NIJZ
Arhiv Dostop.si

Sorodni članki

Back to top button