Spomladanska utrujenost: kaj pomeni in kako si pomagati

Ob prehodu iz zime v pomlad številni opažajo več utrujenosti, slabšo koncentracijo in manj energije. Temu pogosto rečemo spomladanska utrujenost, vendar ne gre za medicinsko diagnozo, temveč za naraven odziv telesa na sezonske spremembe.

Daljši dnevi in več dnevne svetlobe vplivajo na našo biološko uro. Svetloba namreč uravnava izločanje melatonina, hormona, ki sodeluje pri spanju. Ko se količina svetlobe poveča, se mora telo znova prilagoditi ritmu spanja in budnosti. Pri nekaterih ta prehod poteka hitreje, pri drugih počasneje.

Najpogostejši znaki spomladanske utrujenosti so dnevna zaspanost, težje jutranje vstajanje, nihanje razpoloženja, slabša zbranost in večja občutljivost na stres. Podobne težave pa lahko povzročijo tudi pomanjkanje spanja, kronični stres ali slabša telesna pripravljenost.

Bolj dovzetni so ljudje z neurejenim spanjem, dolgotrajnim stresom, kroničnimi boleznimi ali duševnimi stiskami. Vpliv imajo lahko tudi hormonska nihanja, na primer v obdobju menopavze.

Največ lahko naredimo z urejenim življenjskim slogom. Pomembno je, da hodimo spat in vstajamo ob približno istem času, poskrbimo za dovolj kakovostnega spanca ter se zjutraj čim prej izpostavimo dnevni svetlobi. Koristna sta tudi redno gibanje in uravnotežena prehrana z dovolj zelenjave, sadja, beljakovin ter tekočine.

Pri obvladovanju stresa pomagajo sprostitvene tehnike, kot so dihalne vaje, meditacija ali krajši odmori čez dan. Priporočljivo je tudi omejiti uporabo zaslonov v večernih urah.

Prehranska dopolnila niso prva rešitev. Smiselna so predvsem ob dokazanem pomanjkanju hranil, pri čemer strokovnjaki pogosto izpostavljajo vitamin D, zlasti pri starejših.

Spomladanska utrujenost običajno traja nekaj dni ali tednov. Če pa utrujenost vztraja več mesecev, se stopnjuje ali vpliva na delo, študij in odnose, je smiseln posvet z zdravnikom.

NIJZ
Arhiv DOSTOP.si