Naravna božična jelka: Za praznike povabite v goste tudi naravo
Vstopili smo v praznični del leta, poln topline in veselja. Ste tudi vi med tistimi, ki že nestrpno pričakujejo okraševanje božičnega drevesca ob prepevanju prazničnih pesmi in prijetnem vonju po domačem? Piko na i božično-novoletnim praznikom lahko pričara naravno drevesce. Tradicija krašenja božičnega drevesca namreč simbolizira večno življenje, ki ga resnično lahko upodablja le naravno zimzeleno drevo.
Naravno drevesce v prostor prinese občutek domačnosti in pridih narave. Poleg sekanega drevesca lahko svoj dom popestrite z naravnim, vraščenim v loncu. Že vrsto let je med najbolj priljubljenimi kavkaška ali nordijska jelka (abies nordmanniana). Zaradi gostih vej in dolgih temno zelenih iglic, ki so mehke na otip, nordijska jelka kar kliče po okrasitvi.
Se sprašujete, kaj se zgodi z drevescem, ko je konec prazničnih dni? Drevesce v loncu je lahko izvirno darilo, saj bo rastlo skupaj z vami. Z nordijsko jelko pa lahko popestrite tudi svoj vrt. V Semenarni Ljubljana pravijo, da je nordijska jelka zelo primerna za zasaditev na vrt. Njena prednost je velika količina tankih korenin, ki srkajo vodo in omogočajo, da se drevesce počasi vraste. Ker pa gre za tujerodno vrsto, zasaditev v naravo ni dovoljena. V Sloveniji namreč v gozdove praviloma ne vnašamo drugih drevesnih vrst.
Presaditev jelke na vrt je preprosta, pozorni moramo biti samo, da jo postopoma privadimo na hladno okolje. Za to obstaja enostaven recept. Drevesce za 3-4 dni postavimo v hladnejši prostor in poskrbimo, da je dovolj hladnega zraka. Nato jelko postavimo na prosto, vendar jo zadržimo v zavetju. Po 3-4 dneh jo lahko posadimo na vrt. Poskrbeti moramo, da ima zadostno količino vode, saj pozimi več zimzelenih rastlin propade zaradi suše kot mraza.
Poleg bogate nordijske jelke lahko v vrtnih centrih Kalia izbirate tudi med drugimi iglavci, ki so ravno tako primerni za zasaditev na vrt. V bogati ponudbi se skrivajo še majhni, pravljični iglavci, ki so primerni za manjša stanovanja. Izbirate pa lahko tudi med malo višjimi drevesci, med katerimi je tudi brin »sricta«.
Več si lahko preberete na: http://www.kalia.si/.