50 let boja proti podnebnim spremembam – ali izgubljamo?

Več kot pet desetletij po prvem svetovnem vrhu o okolju leta 1972 ostaja vprašanje enako pereče kot takrat. Ali človeštvo resnično napreduje v boju proti podnebnim spremembam, ali pa zgolj “gasimo požare”, ki jih sami povzročamo? Kljub zavezujočim sporazumom, tehnološkemu napredku in naraščajoči ozaveščenosti se svet še vedno sooča z alarmantnim naraščanjem temperatur, ekstremnimi vremenskimi pojavi ter grožnjo izgube biotske raznovrstnosti.

Segrevanje planeta – dejstva, ki jih ni moč prezreti

Podnebne spremembe niso oddaljena grožnja, postale so realnost sedanjega trenutka. Od industrijske revolucije naprej človeštvo s kurjenjem fosilnih goriv pospešeno povečuje koncentracijo toplogrednih plinov. NASA poroča, da se je povprečna globalna temperatura od leta 1875 dvignila za vsaj 1,1 °C.

Čeprav se ta številka sliši majhna, so njene posledice katastrofalne: taljenje ledenikov, dvig morske gladine ter povečana pogostost ekstremnih vremenskih pojavov.

Vremenske spremembe

Segrevanje ozračja ustvarja pogoje za močnejše in pogostejše naravne ujme. V zadnjih letih smo priča rekordnim orkanom, poplavam in sušam. Orkan Helene je postal najmočnejši v zgodovini Floride, medtem ko je v Aziji supertajfun Yagi opustošil 26 vietnamskih provinc in zahteval več kot 300 življenj. V Evropi so nevihte, kot je Boris, v enem dnevu prinesle količino padavin, ki običajno pade v celem mesecu, v Afriki pa se soočajo s stoletno sušo, poslabšano zaradi El Niña in podnebnih sprememb.

Dvig morske gladine in potapljajoče se obale

Tajenje ledenih plošč na Antarktiki in Grenlandiji pospešuje dvig morske gladine, ki ogroža obalne skupnosti po svetu. V Indiji in Bangladešu se zemlja pogreza tudi do 2 cm na leto, kar skupaj z naraščajočo morsko gladino ogroža milijone prebivalcev. Podobne trende beležijo v ZDA in na Kitajskem, kjer hkratno posedanje zemlje in dvigovanje gladine morja ogroža kritično infrastrukturo v večjih mestih vzdolž obale.

Ogroženi viri in življenje na planetu

Podnebne spremembe ne prizadenejo le vremena, temveč neposredno ogrožajo zaloge sladke vode, zmanjšujejo kmetijsko produktivnost in pospešujejo izumiranje vrst. Ocenjuje se, da bi se pridelek koruze lahko zmanjšal za 24 %, če temperature še naprej naraščajo. Več kot 14.000 živalskih vrst je že na rdečem seznamu ogroženih, pri čemer bi 2-odstotno segrevanje lahko ogrozilo skoraj petino vseh kopenskih živali.

Napredek je premajhen in prepočasen

Kljub tem zaskrbljujočim trendom obstajajo tudi pozitivni premiki. Delež obnovljivih virov energije v svetovni proizvodnji elektrike dosega 29 %, pri čemer sončna in vetrna energija igrata vse pomembnejšo vlogo. Več kot 100 držav se je zavezalo k dosegi neto ničelnih emisij do leta 2050.

Vendar realnost ostaja trda. Trenutne okoljske politike bi teoretično lahko do leta 2030 zmanjšale emisije le za 2,6 %, kar je daleč od cilja Pariškega sporazuma.

Čeprav smo v boju proti podnebnim spremembam dosegli določene uspehe, so ti še vedno premajhni, da bi spremenili smer, v katero drvi naš planet. Potrebujemo hitrejše, ambicioznejše in predvsem izvedljive ukrepe in skupen cilj – ohraniti Zemljo kot primeren dom za prihodnje generacije. Čas za odlašanje je minil, zdaj je čas za dejanja.

DOSTOP.si / EŽ
Arhiv DOSTOP.si