Če verjameš ali ne – svet se dejansko spreminja na bolje
Pandemija virusa COVID-19 in ruski napad na Ukrajino v medije prinašata vse prej kot optimistične naslove. A svet se počasi spreminja na bolje - čeprav nas obdajajo pesimistične novice, raziskave kažejo nasprotno. Glede na preteklo leto imamo prav zares kar nekaj razlogov za optimizem.

Ko že dodobra vstopamo v leto 2023, se nam lahko hitro zazdi, da je moderna človeška civilizacija, prej kot naprej, v letu 2022 naredila precej korakov nazaj. Obsežne raziskave pa pravijo drugače. Razlogi za globalni optimizem se samo še množijo. Od številnih novodobnih cepiv, zdravil proti raku pa do stalnega upadanja števila ljudi, ki živijo v skrajni revščini. Pustimo pesimizem na strani in se osredotočimo na vse razloge, zakaj ceniti življenje v modernem svetu.
Ob vseh grožnjah o bližajoči se apokalipsi, sodnem dnevu, koncu civilizacije in sorodnim je za zgodbe odličnega napredka leta 2022 žal ostalo bore malo prostora. Vse od težav pri dobavljanju izdelkov in surovin pa do globalne inflacije – za posebej dobro voljo ni videti poglavitnega razloga.
A zakaj si vendar lahko dovolimo biti optimistični?
Po večletnem boju z virusom COVID-19 se lahko leto 2022 pohvali z obširnim in rodovitnim delom v smeri izboljšanja zdravil in cepiv ter zagotavljanja, da je z obojim oskrbovanih čim več ljudi. Seveda je na tem področju še ogromno prostora za napredek, a veselimo se malih zmag. No, če upoštevamo nekatere izmed raziskav, so te velike že danes. Raziskovalci recimo ugotavljajo, da so cepiva proti virusu COVID-19 rešila (najmanj) več kot 14 milijonov življenj.
Potem pa so bila tukaj še odkritja na področju drugih cepiv. V Indiji so denimo iznašli dodatno izboljšano cepivo proti virusu HPV, Pfizer je naznanil novo cepivo proti virusu RSV, po 30 letih razvijanja je na trg prišlo tudi cepivo proti malariji. Ob tem pa prihaja tudi do novih dognanj o zdravljenju in preprečevanju rakavih obolenj.

Nato so se v letu 2022 začele rušiti tudi marsikatere zatirajoče svetovne prakse. V Iranu se je zgodilo nepredstavljivo – ženske so se javno uprle in vztrajno začele izpodbijati avtoriteto moralne državne policije. Potem so se nekoliko začeli majati tudi stolčki avtoritativnih svetovnih vodnikov. Ruskemu predsedniku je spodletelo hitro osvajanje sosednje Ukrajine, Kitajska pa izgublja suveren levji delež svetovnega gospodarstva. Pri azijski gospodarski velesili se namreč začenja poznati krhanje prevladujoče komunistične stranke, ruski agresorji pa so ob napadu naleteli na skupen odpor in obsojanje razvitega sveta. Tovrstni porazi verjetno niso naključje, temveč posledica diktatorskega sistema obeh držav.
In nato je tukaj še (uspešen) boj proti revščini
Od leta 1990, ko je v skrajni revščini živelo kar 37,8 % svetovnega prebivalstva, ta odstotek (različno hitro, a vztrajno) pada. Kljub nekolikšnim odstopanjem zaradi posledic pandemije, naj bi bil odstotek svetovne revščine nižji kot kadarkoli v zgodovini. In to kljub temu, da se je prag skrajne revščine v septembru 2022 zvišal iz 1,90 $ na 2,15 $ dnevno. Seveda še daleč od želenega – a vendar se prihodnost očitno razvija v pravo smer.
V zadnjih dvajsetih letih je svet utrpel finančne krize, pandemije, konflikte in vojne. Toda presenetljivo objektivni kazalci človekovega življenjskega standarda kažejo, da je bilo teh 20 let najboljših v človeški zgodovini. Našo pozornost pa na žalost pogosteje kot izjemni znanstveniki in humanitarci sveta pritegnejo grozljive novice.

Pa sporočajo senzacionalistične novice dejstva ali zgolj širijo strah?
Ko pogledamo statistiko, nam je kar hitro jasno, zakaj se nam svet mnogokrat zdi tako mračen. Tako pravijo podatki portala WorkUp:
- senzacionalistični naslovi tvorijo kar 95 % vseh objavljenih naslovov,
- medijska poročanja z negativnimi novicami ali statistikami so deležna kar 30 % več pozornosti in
- kar 87 % poročanja o pandemiji virusa COVID-19 je bilo negativnega.
In še bolj zaskrbljujoči so podatki o vplivu teh novic na njihove bralce, poslušalce in gledalce. Skoraj 27 odstotkov ljudi, ki so jim izpostavljeni, razvije anksiozne motnje. In kar 63 % otrok, starih med 12 in 18 let, poroča o tem, da se po poslušanju novic počutijo slabo.
Osredotočimo se raje na dobro. In ne bo nam treba dolgo iskati
Morda je čas, da omejimo količino časa, posvečenega medijem. Ali pa samo, da začnemo skrbneje izbirati novice, ki jim dovolimo v naš prostor. Ker namreč ne smemo pozabiti na naslednje – ljudje smo izjemno vzdržljiva in domiselna bitja, in dokler bomo imeli svobodo razmišljanja, inoviranja in prilagajanja, bomo še naprej lahko upali in opažali nenehen napredek.