Podražitve kave in čokolade: EU prva rekla NE nekontroliranemu krčenju gozdov
Decembra 2025 prične v EU veljati nova uredba o izdelkih brez krčenja gozdov, katere namen je preprečiti uvoz izdelkov, katerih proizvodnja je odvisna predvsem od krčenja gozdov oz. deforestacije. Cilj nove EU uredbe je zmanjšati krčenje gozdov za vsaj 10%, katerega poganjamo med drugim tudi potrošniki v EU.
EU več ne želi podpirati nekontrolirane deforestacije na račun velikih nasadov in farm
Nedavno se je v medijih pojavila novica o velikih podražitvah pomembnih živil, brez katerih nekateri težko preživijo dan: kava in čokolada. Po nekaterih najbolj črnih scenarijih naj bi se kava podražila kar za vrtoglavih 84 odstotkov. Podražili bi se naj tudi palmovo olje (ki ga na veliko uporablja živilska in kozmetična industrija), soja, govedina, les, guma in kozmetični izdelki.
Podražitve bi naj zadevale celotno EU ob pričetku izvajanja nove uredbe EU o izdelkih brez krčenja gozdov (EU Deforestation Regulation – EUDR), katere namen je preprečiti uvoz izdelkov, katerih proizvodnja je odvisna predvsem od krčenja gozdov. Uredba, ki je del širše strategije EU za trajnostno proizvodnjo in boj proti globalnemu segrevanju, bo pričela veljati 30. decembra 2025 za velika in srednje velika podjetja ter 30. junija 2026 za mala in mikro podjetja.
Prepovedan uvod izdelkov, ki so bili pridelani na zemljiščih posekanih gozdov
Glede na uredbo bo od 30. decembra 2025 prepovedan uvoz določenih surovin in izdelkov, če njihova pridelava po letu 2020 povzroči krčenje gozdov. In kako bodo to dokazali? Z natančnimi GPS koordinatami kmetijskih zemljišč, na katerih so živila rastla. Za uvoz teh izdelkov bo namreč potrebno dokazati, da so surovine pridelane na zemljišču, kjer po letu 2020 ni bilo krčenja gozdov.
Bodo korporacije nove stroške preložile na potrošnika?
Po lanskem poročanju Reutersa so korporacije Nestlé (NESN.S), Mars Wrigley in Ferrero v skupnem dokumentu podprle zakon, hkrati pa pozvale Bruselj, naj zagotovi jasnejša navodila in podporo, da bi podjetja lahko izpolnila rok za skladnost.
Rešitev se sicer zdi povsem jasna: če podjetja nimajo česa skrivati in njihova kmetijska zemljišča niso nastala na podlagi krčenja gozdov, potem je problem rešen. A zadeva je precej kompleksnejša. Veliko zemljišč malih podjetnikov ni preverjenih in registriranih, zato tudi geolokacija teh zemljišč ne prinaša novih informacij o morebitni deforestaciji (tj. krčenju gozdov).
V sektorjih, kot je kakav, pa kmetje svoje pridelke pomešajo in jih prodajajo v kooperativah, zato tudi ni sledljivosti pridelka. Če bi podjetje želelo dokazati, da kakav prihaja iz točno določene parcele, bi moralo imeti vzpostavljen digitalni sistem sledljivosti od samega kmeta do končnega izdelka To pa pomeni precejšen finančni zalogaj: vzpostavitev in vzdrževanje IT rešitev, nakup certifikatov, uvajanje novih kontrolnih postopkov in redne revizije dobavnih verig.
Poleg tega je treba usposabljati tudi kmete, kooperative in posrednike, saj brez njihovega sodelovanja sledljivost ne more delovati. Vse to pomeni dodatne administrativne in finančne obremenitve, ki lahko za globalne korporacije znašajo milijone evrov letno. Čeprav se podjetja zavedajo pomena uredbe, je realno pričakovati, da bodo del teh stroškov prenesla na končnega potrošnika. Za morebitne napake v postopku oz. kršitve uredbe znaša kazen kar 4 odstotke letnega prometa v EU.
EU z uredbo postavila precedens na svetovni ravni
Četudi bo uredba po žepih udarila tudi nas – potrošnike EU, pa moramo razumeti, da je EU s tem ukrepom postavila precedens na svetovni ravni, saj se še nobena druga država ni tako odločno lotila preprečevanja deforestacije. Tega niso storile niti države, v katerih skupno vsak dan požgejo kar 82.000 hektarjev gozdov, kar je ekvivalentno približno 164.000 nogometnim igriščem. Vse zato, da bi na mestu, kjer so nekdaj kraljevali deževni gozdovi in številne živalske vrste, sedaj rastle palme, avokadova polja ali nepregledne množice goveda.
Prav nasprotno – države, kot so Brazilija, Indonezija ali Nigerija, nekontrolirano deforestacijo celo spodbujajo. Čeprav bo uredba prinesla administrativne izzive in nove stroške, gre za prvi sistemski korak, s katerim lahko EU resnično vpliva na globalno odgovornost podjetij in na trajnostni razvoj EU.
Upamo lahko, da bo učinek uredbe tudi globalni pritisk na ostale države. Navsezadnje EU s tem sporoča, da so države, ki uvažamo izdelke, na podlagi katerih se krčijo gozdovi, prav tako odgovorne kot tisti, ki gozdove zažigajo.
