Več kot desetino primerov raka v Evropi povzroči onesnaževanje
Izpostavljenost onesnaženemu zraku, pasivnemu kajenju in drugim onesnaževalom povzroča več kot desetino vseh primerov raka v Evropi, v najnovejšem poročilu ugotavlja Evropska agencija za okolje (EEA). Med evropskimi mesti je glede na kakovost zraka Ljubljana med slabšimi.
Onesnaževanje, izpostavljenost pasivnemu kajenju, radonu, ultravijoličnemu sevanju, azbestu, nekaterim kemikalijam in drugim onesnaževalom povzroča več kot deset odstotkov vseh primerov raka v Evropi. Dobra novica pa je, da je ta tveganja mogoče preprečiti. Tako kaže poročilo EEA o vlogi evropskega okolja pri premagovanju raka, objavljeno na spletni strani agencije.
Evropska agencija s je prvič raziskovala povezave med rakom in okoljem ter pregledala najnovejše znanstvene dokaze o onesnaženosti zraka, radonu, ultravijoličnem sevanju, pasivnem kajenju in kemikalijah. V poročilu ocenjujejo, da je v Evropi približno deset odstotkov rakavih obolenj posledica okoljskih in poklicnih tveganj.
Rak s skoraj tremi milijoni novih bolnikov in 1,3 milijona smrti letno v Evropski uniji močno obremenjuje družbo. Tudi gospodarski stroški tega pojava so ogromni; za leto 2018 so ocenjeni na okoli 178 milijard evrov.
Če bi Evropski uniji uspelo zmanjšati onesnaževanje v skladu s politikami EU, bi znatno prispevali k zmanjšanju števila rakavih obolenj in smrti. Politike za zmanjšanje onesnaženosti zraka so v zadnjih treh desetletjih že privedle do izboljšanja kakovosti zraka v Evropi. Vendar pa v nekaterih evropskih mestih onesnaženost zraka še vedno predstavlja tveganje za zdravje.
Kakovost zraka v Mariboru je “zmerna”, ampak boljša kot v Ljubljani
Agencija je na svoji spletni strani objavila tudi lestvico kakovosti zraka v posameznih mestih v Evropi. Mesta so razporejena na podlagi povprečnih ravni drobnih trdnih delcev (PM 2,5) v zadnjih dveh koledarskih letih.
Najvišje na lestvici so švedska Umea ter portugalska kraja Faro in Funchal. V prvi deseterici mest z najmanj onesnaženim zrakom so še Stockholm in Uppsala, finski Tampere, norveški Bergen, islandski Reykjavik in Narva ter Tallin v Estoniji. V teh mestih je kakovost zraka opredeljena kot “dobra”. Raven drobnih delcev tam ne presega letne priporočene vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije, ki je pet mikrogramov na kubični meter.
Na lestvici je najti tudi Ljubljano in Maribor, pri čemer se je slednji odrezal bolje od slovenske prestolnice. Uvrstil se je na 207. mesto, kakovost zraka pa je bila opredeljena kot “zmerna”. Ljubljana je pristala na 279. mestu s “slabo” kakovostjo zraka.
Povsem na repu lestvice 344 krajev so z zelo slabo kakovostjo zraka pristali italijanski mesti Padova in Cremona ter poljski Nowy Sazc.
STA
Arhiv DOSTOP.si
