Je pandemija covid-19 spremenila naše osebnosti?
Pandemija je pustila še eno nepričakovano posledico: spremembe v naših osebnostih. Kako je to mogoče? Mar smo se od leta 2020 pa do leta 2022 res tako spremenili?
Številne raziskave so že pokazale, da so naše osebnosti zelo krepke, ko se soočamo z globalnimi dogodki. Naravne katastrofe lahko namreč povzročajo depresijo, tesnobo, post-travmatični stres, vseeno pa redko spremenijo naše osebnosti. Toda zdi se, da je zadnja pandemija izjema, predvsem pri mladih.
Naših “velikih pet”
Ljudje smo se v zgodovini srečali že s številnimi katastrofami, tako naravnega kot človeškega izvora. Naših “velikih pet” lastnosti, kot jih poimenujejo znanstveniki, je redkokaj premaknilo. Do zdaj. Raziskave, ki so naredile primerjavo naših osebnosti pred in po pandemiji, so pokazale opazne spremembe, te pa naj bi bile največje med mladimi.
The Understanding American Study redno izvaja spletne ankete na vzorcu odraslih Američanov. Tokrat so primerjali rezultate istih ljudi, ki so izpolnili raziskavo v začetkih pandemije (leta 2020) in nato še enkrat leta 2022. V raziskavi je bilo vključenih čez sedem tisoč ljudi.
Kaj so pokazale raziskave ?
Leta 2020 se spremembe niso pokazale na naslednjih štirih lastnostih: ekstrovertnosti, odprtosti, všečnosti in natančnosti. Edina opazna sprememba je bila, da so sodelujoči postali malo manj nevrotični. To seveda ni nekaj, kar se pričakuje v luči globalne kuge. Prav tako povečanje števila teorij zarot običajno dvigne paranojo.
Raziskave leta 2021 in 2022 pa so pokazale popolnoma drugačne rezultate. Ljudje so postali veliko manj esktrovertirani, odprti, všečni in natančni kot pred virusom. Normalno je, da se naše osebnosti spreminjajo skozi naše življenje, a se to običajno zgodi veliko počasneje. V tem primeru pa je bilo, kot da bi se v dveh letih postarali za kar deset let.
Mladi znova najbolj na udaru
Pandemija pa je največji vtis pustila na mladih, medtem ko pri starejših opaznih sprememb sploh ni bilo. Za mlade med 18. in 30. letom starosti naj bi se nevrotičnost drastično povečala, všečnost in natančnost pa naj bi se dramatično spustili.
Nekaj tolažbe nam lahko predstavlja dejstvo, da je bilo večina anket izpolnjenih, ko je bila smrtnost še vedno zelo visoka. Bo pa potrebno še dolgo časa in upanja, da se bo javno zdravstvo izboljšalo, preden bomo lahko vedeli, ali so te posledice trajne. Prejšnje raziskave so pokazale, da lahko stres in travme vplivajo na spremembo posameznikove osebnosti, vendar je zanimivo, da to pravilo ne velja za celotne skupnosti. Čeprav se zdi, da je bila ta pandemija spet nekako izjema.
DOSTOP.si / 
