Slovenija bo dosegla letošnje cilje glede zmanjšanja izpustov
Slovenija bo cilje na področju izpustov iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z izpusti, letos dosegla, kaže poročilo Podnebno ogledalo 2020. Največje vrzeli ostajajo pri izvajanju ukrepov na področju prometa, zlasti izgradnje železniške infrastrukture in spodbujanja javnega prometa.
Ministrstvo za okolje in prostor ter Institut Jožef Stefan (IJS) sta pripravila poročilo na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov. Slovenija je lahko zadovoljna z izvajanjem energetske prenove stavb v lasti gospodinjstev in občin. Prav tako pa tudi z ločenim zbiranjem odpadkov in posledičnim zmanjšanjem količine odloženih biorazgradljivih odpadkov.
Pomembno je tudi to, da se je znatno povečal učinek spodbud za energetsko prenovo stavb v javnem sektorju. Za sto evrov naložb v energetsko prenovo javnih stavb je bilo potrebnih 38 evrov nepovratnih sredstev. To je kar za 26 evrov manj kot leta 2015, k čemur so največ prispevale občine.
Država pri prenovi stavb v svoji lasti medtem ne dosega svojih ciljev. Prenoviti bi morala tri odstotke površin letno, dejansko pa jih okoli 1,2 odstotka.
Sektor industrije je bil dolga leta zapostavljen. Napredek pa je bil dosežen šele leta 2018, ko je Eko sklad prvič razpisal nepovratna sredstva za to skupino. Izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v industriji bo treba zelo okrepiti in opredeliti jasne cilje zmanjšanja emisij, izpostavlja poročilo.
Ukrepi na področju prometa v zaostanku
Največje vrzeli so pri izvajanju ukrepov na področju prometa, zlasti izgradnje železniške infrastrukture in spodbujanja javnega prometa. V letu 2018 so se poslabšali praktično vsi kazalci prometa, ki jih spremlja Podnebno ogledalo. Specifični izpusti novih in vseh vozil, število potniških kilometrov v javnem potniškem prevozu in delež železniškega prometa v tovornem prometu. Napredek je opazen pri projektih trajnostne mobilnosti in pri uvajanju enotne vozovnice za javni potniški promet.
Drugo med sektorji po deležu izpustov je s 15,6 odstotka kmetijstvo. Pri pripravi ukrepov na tem področju je treba več pozornosti nameniti zmanjševanju emisij metana ter ohraniti in nadgraditi ukrepe za izboljšanje učinkovitosti kroženja dušika v kmetijstvu.
Izpusti toplogrednih plinov iz odpadkov so se leta 2018 zmanjšali za 7,4 odstotka. Glavni ukrepi pri odlaganju trdnih odpadkov so bili ločeno zbiranje odpadkov in predvsem izgradnja sistemov za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem, na področju ravnanja z odpadnimi vodami pa povečevanje deleža naprednejših sistemov čiščenja odpadnih voda.
Ključno obdobje do leta 2030
Vodja centra za energetsko učinkovitost na IJS Stane Merše je ob objavi poročila poudaril, da bo za izvajanje ukrepov ključno obdobje do leta 2030. “Če bomo uspešni, bodo podnebne spremembe še obvladljive. Temelj bodo še naprej že uspešni uveljavljeni ukrepi: spodbujanje energetske prenove stavb, izkoriščanje obnovljivih virov energije in trajnostna mobilnost. Čim prej je treba začeti izvajati ukrepe iz celovitega nacionalnega podnebno energetskega načrta, zlasti je treba okrepiti spodbude za industrijo in promet,” je dejal.
Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor je z napredkom, ki ga je pokazalo poročilo, zadovoljna. “Podnebno ogledalo 2020 dobro kaže, da smo na poti k doseganju cilja zmanjšanja izpustov, a kaže tudi na to, kje so potrebne okrepitve ukrepov. Sedanji trenutek je odločilen za okrepitev aktivnosti, ki jih izvaja država,” je poudarila.
Gregor Pretnar iz podjetja PNZ je izpostavil pomen ukrepov na področju prometa kot najbolj problematičnega onesnaževalca. Nova prometna strategija bo morala po njegovih besedah določiti ukrepe, ki bodo vodili k zastavljenim ciljem na področju izpustov in hkrati k prometnim ciljem. “Pričakovati je, da bodo ti ukrepi finančno, okoljsko in družbeno precej zahtevnejši kot sedanji,” je dejal.
