Prevara s povračilom sredstev

Ko žrtve spletnih prevar odkrijejo, da so bile prevarane, pogosto na spletu iščejo načine, kako bi lahko povrnile izgubljeni denar. Pri tem naletijo na spletne strani, ki se oglašujejo kot ponudniki pomoči pri takšnih goljufijah. Gre za storitve, ki se agresivno promovirajo prek različnih kanalov in obljubljajo, da bodo žrtvam pomagale povrniti ukradena sredstva. Kot dokaz svoje uspešnosti pogosto prikazujejo zasebne podatke iz trgovalnih platform, kar lahko nakazuje na to, da gre pri obeh prevarah za iste spletne kriminalce. Njihov končni cilj je seveda pridobiti še več denarja od že opeharjenih žrtev pod pretvezo pomoči.

Kako prevaranti dvakrat izkoristijo žrtve kripto-investicijske prevare

Ta oblika goljufije je še posebej zahrbtna, saj žrtve prepričajo, da bodo z njihovo pomočjo povrnile izgubljena sredstva, a na koncu le utrpijo novo finančno izgubo.

Sredstva izgubljena v kripto-investicijskih prevarah je načeloma skoraj nemogoče izslediti, zato so že same obljube o pomoči pri takih goljufijah lahko znak, da gre za nadaljnjo finančno prevaro.

Kako deluje prevara s povračilom sredstev?

Obljubljajo pomoč

Obljubljajo hitro in učinkovito povračilo izgubljenih sredstev. Pogosto trdijo, da imajo “posebne povezave” ali dostop do orodij, s katerimi lahko izsledijo sredstva in jih žrtvi tudi povrnejo. Da bi ustvarili lažen vtis legitimnosti, pogosto uporabljajo ponarejene ocene in komentarje na forumih ter družbenih omrežjih, kjer pod lažnimi identitetami širijo pozitivne zgodbe o uspešnem povračilu sredstev.

Iskanje žrtev

Prevaranti ciljno iščejo posameznike, ki so že bili udeleženi v kripto prevari. To storijo z dostopom do seznamov žrtev, ki so bile oškodovane v preteklih prevarah, s pomočjo seznamov, ki jih kupijo na temnem spletu, ali pa z analizo javnih objav na forumih in družbenih omrežjih, kjer ljudje iščejo pomoč po prevari. Objavljajo pa tudi lažne novice na spletnih straneh, ki kopirajo podobo novičarski portalovin celo državnih institucij. Z zlorabo imen institucij, kot je Ministrstvo za pravosodje, v žrtvi vzbudijo večjo mero zaupanja.

Vzpostavitev stika

Prevaranti stopijo v stik z žrtvami prek e-pošte, družbenih omrežij ali celo s telefonskim klicem. Predstavijo se kot finančni strokovnjaki, odvetniki, uradni organi pregona, blockchain analitiki ali uslužbenci podjetja za povračilo sredstev. Njihov ton je običajno zelo profesionalen in so dobro pripravljeni na to, da pridobijo zaupanje žrtve.

Komentarji uporabnikov

Prevaranti na forumih objavljajo lažne ocene svojih lažnih platform in pišejo komentarje domnevnih žrtev. S tem naj bi seveda vzbudili večjo mero zaupanja. Komentarji in ocene uporabnikov nikoli niso popolo zagotovilo, da je nekaj varno. Prevaranti komentarje namreč pišejo sami in objavljajo z lažnih profilov.

Povračilo proti plačilu: Za svoje “storitve” pa vedno zahtevajo predplačilo – bodisi za stroške postopka, “pravne takse”, dostop do “posebnih tehnologij” ali celo kot depozit za povračilo sredstev. Ko žrtev v nedogled plačuje stroške, dokler to zmore oz. ne prepozna, da gre za prevaro, prevaranti izginejo.

Vešči so manipulativnih tehnik, s katerimi pridobijo zaupanje žrtev. Pogosto izkoriščajo občutek nujnosti, obljubljajo ekskluzivne priložnosti ali vzbujajo lažno upanje na hitro rešitev. Vzpostavijo osebni stik, da žrtev čustveno vpletejo in zmanjšajo njeno kritično presojo.

Kako se zaščititi pred prevaro s povračilom sredstev?

• Najboljša zaščita je v tem, da pravočasno prepoznaš prevaro. Predvsem pa nikoli ne verjemi lažnim obljubam o zaslužku oz. v tem primeru povračilu izgubljenega denarja. Samo zato, ker se nekaj oglašuje, ne pomeni, da je resnično.
• Če še nisi nakazal denarja, enostavno prekini vso komunikacijo z goljufi. Ne odzivaj se na njihove klice, tudi če ti grozijo.
• Če je prišlo do oškodovanja, goljufijo nemudoma prijavi policiji. 

Varni na internetu
Varni na internetu / Arhiv DOSTOP.si