KulskoTehnologija

Z več kot 175 tisoč članki slovenska Wikipedija praznuje 20 let

Slovenska različica spletne enciklopedije Wikipedija je v soboto, 26. februarja, praznovala 20-letnico. Ustanovljena je bila leta 2002 na pobudo uporabnika Janija Melika in je bila ena izmed prvih jezikovnih različic Wikipedije. Do danes je bilo na njej objavljenih že več kot 175.000 člankov.

Krovni portal Wikipedije v angleškem jeziku je ustanovil ameriško-britanski podjetnik Jimmy Wales leta 2001. V dveh mesecih po angleški so zagnali nemško in švedsko različico, sledile so druge. Slovenska Wikipedija, ustanovljena leta 2002, je bila šestnajsta po vrsti, tekom naslednjih dvajsetih letih pa je nastalo že 314 jezikovnih različic.

Leta 2006 je Wales izrazil željo, da bi imel po 100 tisoč vnosov na Wikipediji za vsak jezik, ki ga govori več kot milijon ljudi. Nepridobitna narava Wikipedije še vedno temelji na prostovoljstvu in pripravljenosti delovanja za skupno dobro. Vsaka jezikovna različica je zgrajena neodvisno, članki pa so oblikovani samostojno in niso le prevodi.

Na slovenski Wikipediji so uporabniki do danes ustvarili že več kot 175.000 člankov, s čimer se slovenska različica po številu vnosov uvršča med prvih 50 Wikipedij.

Predstavnik kolektiva slovenske Wikipedije Jernej Polajnar je ob 20. obletnici ustanovitve za STA poudaril: “Ponosni smo, da s tako inovativnim pristopom k ustvarjanju vsebin na povsem ljubiteljski pogon ohranjamo relevatnost, kar se odraža v citiranosti in uporabi našega dela. Poleg tega kotiramo solidno visoko na različnih mednarodnih lestvicah Wikipedij po količini gradiva in dokazujemo, da se lahko slovenščina po bogastvu in izrazni moči enakovredno kosa z jeziki precej večjih narodov tudi v času globalizacije in svetovne prevlade angleščine. Želimo biti zgled, da ustvarjanje v materinščini in o domačem okolju ni zaman.”

Wikipedija med najbolj obiskanimi spletnimi stranmi

Kot po vsem svetu, je tudi pri nas Wikipedija med najbolj obiskanimi spletnimi stranmi, vendar uradna merjenja obiskanosti spletnih strani ne ločijo med slovensko in globalno domeno. Kot prosto dostopna in razmeroma velika zbirka strukturiranih podatkov v slovenskem jeziku je že bila uporabljena na primer za ustvarjanje besedilnih korpusov za strojno učenje jezikoslovnih algoritmov in analizo spletne prisotnosti slovenskih književnikov.

“Želimo si tudi, da bi različni strokovnjaki bolje razumeli priložnosti, ki jih ponujajo wiki platforme, za splošno informiranost ljudi o njihovih področjih. Precej področij je v Wikipediji slabo pokritih, na primer ekonomija, pravo in razne družbene tematike, bolje nam gre pri naravoslovju. Pogosto je težava, da se tudi izobraženci v poskusu prispevanja omejijo na samopromocijo, s čemer popolnoma zgrešijo osnovno poanto. Ta vtis želimo popraviti, saj so navsezadnje wikiji kot odprt sistem ogledalo družbe, a spet bi bil nujen večji angažma pri ozaveščanju.” je o izzivih, ki jih še čakajo, pojasnil Polajnar.

Po njegovih navedbah je stalnejši kolektiv že dolgo časa po aktivnosti in velikosti dokaj stabilen, celo ustanovitelj in nekateri od prvih soustvarjalcev Wikipedije še vedno najdejo čas za prispevanje. Na sprotni ravni se kar veliko ljudi odloči popraviti ali dopolniti kak članek, le malo pa se jih odloči prispevati dlje časa in prevzeti ustvarjanje kot hobi, a se tudi kolektiv administratorjev dokaj uspešno pomlajuje in osvežuje.

“Kljub konkurenci, ki jo predstavljajo sodobne mobilne platforme, se mi torej zdi, da entuziazem še ne bo zamrl, bomo pa res morali posvetiti več pozornosti promociji. Pri skupnosti oz. projektu, kot je naš, nedvomno drži, da več je bolje,” je dodal.

STA
Unsplash

Uredništvo DOSTOP.si

Uredništvo portala DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button