Študentsko delo brez skrbi: se šteje v pokojnino, vpliva na štipendijo in kaj storiti, če ne dobiš plačila?
Poletje je čas, ko številni dijaki in študenti prvič stopijo na trg dela. Ob prvem zaslužku pa se pogosto pojavijo tudi vprašanja: Ali se študentsko delo šteje v pokojninsko dobo? Ali lahko vpliva na državno štipendijo? In kaj storiti, če delodajalec ne izplača dogovorjenega plačila?
Poletje je za številne dijake in študente čas prvih delovnih izkušenj. Študentsko delo ni le priložnost za dodaten zaslužek, ampak tudi za pridobivanje izkušenj, spoznavanje delovnega okolja in razvoj novih veščin. Ob tem pa se pogosto pojavljajo vprašanja: Ali se študentsko delo šteje v pokojninsko dobo? Ali lahko zaradi poletnega dela izgubim državno štipendijo? Kaj storiti, če delodajalec ne izplača dogovorjenega plačila?
V sodelovanju z e-Študentskim servisom so na portalu Mlad.si pripravili odgovore na najpogostejša vprašanja mladih.
Se študentsko delo šteje v pokojninsko dobo?
Da. Od leta 2015 se študentsko delo šteje v pokojninsko dobo, saj se od vsakega opravljenega dela plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
To pomeni, da si lahko pokojninsko dobo začneš nabirati že med šolanjem. Koliko je boš pridobil, je odvisno predvsem od višine zaslužka. Večina dijakov in študentov si z delom prek študentske napotnice na leto pridobi nekaj mesecev pokojninske dobe. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so mladi v letu 2025 v povprečju pridobili dva meseca in 20 dni pokojninske dobe.
Čeprav študentsko delo ne pomeni, da boš zaradi tega odšel v pokoj bistveno prej, predstavlja pomemben del tvoje delovne dobe in lahko dolgoročno vpliva na izpolnjevanje pogojev za upokojitev.
Ali lahko zaradi poletnega dela izgubim državno štipendijo?
To skrbi veliko dijakov in študentov, vendar je odgovor v večini primerov pomirjujoč – ne.
Od junija 2022 se zaslužek prek študentskega servisa do višine bruto minimalne plače ne upošteva pri izračunu za pridobitev državne štipendije. Trenutno ta meja znaša 1.481,88 evra bruto na mesec. Če posameznik v enem mesecu zasluži več od tega zneska, se pri ugotavljanju upravičenosti do državne štipendije upošteva le del zaslužka, ki presega določeno mejo.
Veliko mladih zanima tudi, ali se denar, ki ga prihranijo na bančnem računu, šteje kot premoženje. Dohodek, pridobljen s študentskim delom prek napotnice, se kot prihranek pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva.
Če nisi prepričan, kako bi lahko tvoji prihodki vplivali na štipendijo, se je vedno smiselno posvetovati s štipenditorjem ali študentskim servisom.
Kaj storiti, če delodajalec ne plača?
Če za opravljeno delo ne prejmeš dogovorjenega plačila ali ti delodajalec brez dogovora zniža urno postavko, ukrepaj čim prej. Najprej se obrni na študentski servis, prek katerega si opravljal delo. Ta bo preveril, kaj se je zgodilo, stopil v stik z delodajalcem in skušal spor rešiti po mirni poti.
Pomembno je vedeti, da delodajalec po opravljenem delu ne sme enostransko znižati dogovorjene urne postavke. Plačilo mora biti skladno z zneskom, ki je bil objavljen v oglasu oziroma dogovorjen pred začetkom dela. Če dogovora ni mogoče doseči, študentski servis pomaga tudi pri nadaljnjih postopkih izterjave.
Zakaj je študentska napotnica tako pomembna?
Največjo zaščito mladim zagotavlja prav veljavna študentska napotnica. Zato dela nikoli ne začni brez nje. Če delaš “na črno” oziroma prejemaš plačilo na roke brez ustrezne napotnice, študentski servis ne more zaščititi tvojih pravic ali pomagati pri morebitni izterjavi plačila.
Na e-Študentskem servisu večino zaslužkov dijakov in študentov nakažejo še pred tem, ko delodajalec poravna račun. Tako je danes vnaprej izplačanih kar približno 95 odstotkov vseh študentskih zaslužkov, kar mladim zagotavlja dodatno varnost.
Koliko znaša minimalna urna postavka?
Od 5. februarja 2026 zakonsko določena minimalna urna postavka za študentsko delo znaša 8,98 evra bruto oziroma 7,73 evra neto na uro.
Povprečna urna postavka je letos še nekoliko višja in znaša okoli 10,20 evra bruto, kar pomeni približno 7,5 odstotka več kot leto prej.
Poznavanje pravic se vedno izplača
Študentsko delo je odlična priložnost za pridobivanje izkušenj, novih poznanstev in prvega zaslužka. Hkrati pa je pomembno, da mladi poznajo svoje pravice in obveznosti.
Če veš, kako študentsko delo vpliva na pokojninsko dobo, štipendijo in kakšne možnosti imaš v primeru težav z delodajalcem, boš lahko brez skrbi izkoristil vse prednosti, ki jih prinaša delo med šolanjem.
Uredništvo DOSTOP.si / EŽ
Unsplash
