Raziskava: pesimizem glede rešitve podnebne problematike se veča
Da je za zmanjšanje podnebnih sprememb prepozno, glede na raziskavo, ki jo je pred svetovnem dnevu Zemlje v Sloveniji objavil Inštitut Mediana, meni 47 odstotkov prebivalcev Slovenije. Skozi leta se pesimizem povečuje, saj se je pred dvema letoma s trditvijo strinjalo 35 odstotkov vprašanih.
Na globalni ravni se je s trditvijo, da je za zmanjšanje podnebnih sprememb prepozno, strinjalo 43 odstotkov vprašanih. Evropsko povprečje je znašalo 38 odstotkov, so pred svetovnim dnevom Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila, sporočili z inštituta Mediana, ki je opravil raziskavo o vplivu podnebnih sprememb na okolje.
Na svetovni ravni se s to trditvijo v večji meri strinjajo stari med 18 in 24 let (44 odstotkov) in stari med 25 in 34 let (45 odstotkov). Prav tako se v višjem deležu s pričujočim stališčem strinjajo posamezniki z najnižjo izobrazbo (51 odstotkov) kot tisti z zaključeno višjo izobrazbo (42 odstotkov).
Med državami na svetovni ravni je Danska izrazila najvišjo stopnjo nestrinjanja (66 odstotkov), Indija pa najnižjo (31 odstotkov).
Slovenci verjamemo, da lahko sami vplivamo na okolje
S trditvijo, da z lastnimi vedenjem lahko izboljšamo okolje, je strinjanje izrazilo 78 odstotkov prebivalcev Slovenije. Na globalni ravni so najvišji delež ljudi, ki verjamejo v moč posameznika, da vpliva na okolje, zabeležili v Ameriki (86 odstotkov), najnižji pa na Bližnjem vzhodu (75 odstotkov).
S trditvijo, da globalno segrevanje predstavlja resno grožnjo človeštvu, se je v svetu strinjalo 86 odstotkov vprašanih, v Sloveniji pa 83 odstotkov vprašanih. Delež je primerljiv z evropskim povprečjem (84 odstotkov).
V večji meri nevarnost globalnega segrevanja zaznavajo ženske (88 odstotkov), v manjši pa moški (83 odstotkov). Pri tem so tisti z zaključeno višjo izobrazbo izrazili strinjanje v 88-odstotnem, tisti z nižjo izobrazbo ali brez izobrazbe pa v 79-odstotnem deležu.
Da si morajo za trajnost in varovanje okolja bolj kot posamezniki prizadevati podjetja in vlada, meni 68 odstotkov vprašanih v Sloveniji. Pri tem so ugotovili znaten porast strinjanja s to trditvijo v primerjavi z letom 2020, ko se je z njo strinjalo 55 odstotkov vprašanih.
Rezultat evropskega povprečja razkriva, da skoraj dve tretjini (65 odstotkov) Evropejcev meni, da njihova vlada ne sprejema ustreznih okoljevarstvenih ukrepov. To predstavlja najvišji delež nestrinjanja med svetovnimi regijami, najnižji delež so zabeležili v azijsko-pacifiški regiji (29 odstotkov).
Dve tretjini Slovencev bi kupili dražje, a okolju prijaznejše izdelke
Sodelujoči v raziskavi so opredelili tudi svojo pripravljenost za nakup dražjih, a okolju prijaznejših izdelkov. V Sloveniji je strinjanje do tovrstnega ravnanja izrazilo 64 odstotkov vprašanih, nestrinjanje pa 33 odstotkov. Prvotni delež je primerljiv z evropskim povprečjem, ki je obenem najnižji med svetovnimi regijami.
Na globalni ravni je strinjanje z nakupom dražjih in obenem okolju prijaznejših izdelkov izrazilo 68 odstotkov, nestrinjanje pa 27 odstotkov vprašanih. V večjem deležu bi nakup podprle ženske (70 odstotkov), v manjšem pa moški (66 odstotkov).
Raziskavo je svetovno združenje za raziskovanje trga in javnega mnenja WIN opravilo med 15. oktobrom in 18. decembrom lani v 39 državah sveta. Skupaj je v raziskavi sodelovalo 33.236 ljudi, v Sloveniji je raziskavo preko spletnega panela izvedla Mediana na reprezentativnem vzorcu 515 polnoletnih državljanov.
STAkrog
Arhiv DOSTOP.si
