Zdravje

Nisi okej? Povej naprej. Naj duševno zdravje ne ovira tvojega vsakdana

Kampanja Nisi okej? Povej naprej naprej. je usmerjena v populacijo študentov, saj so epidemiološke razmere še posebej negativno vplivale na njihov vsakdan in posledično tudi na njihovo duševno zdravje.

Raziskava o doživljanju epidemije covid-19 med študenti je ugotovila povečano stopnjo anksioznosti, tesnobe in depresije ob nižji stopnji psihične prožnosti oziroma odpornosti na stresne situacije. To je predvsem posledica spremljajočih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa, zaradi katerih je bilo socialno življenje omejeno na štiri stene.

Kar štiri petine študentov je med pandemijo čutilo depresivne simptome

Na vprašalnik v raziskavi je odgovorilo 7154 študentov visokošolskih zavodov RS (od tega 84 odstotkov rednih študentov), ki so bili povprečno stari skoraj 23 let. Mnogi so poročali o občutkih anksioznosti, brezizhodnosti, dolgočasja, osamljenosti in depresivnosti.

Le 22,4 odstotka vprašanih ni imelo simptomov depresije, več kot polovica pa je odgovorila, da so v njihovem življenju prisotni zmerni do resni simptomi depresije (od tega 16 odstotkov resnih simptomov). Zanimivo je, da so o višjih stopnjah depresivnih simptomov poročale ženske. Pet odstotkov vprašanih je poročalo tudi, da ima polovico dni samomorilne misli, prav tako 5 odstoktov pa jih je imelo take misli vsak dan.

Podobno visoke so bile pri študentih tudi ravni anksioznosti. Le nekaj manj kot četrtina ni imela anksioznih simptomov, polovica je imela zmerne do resne simptome. 30 odstotkov udeleženi je poročalo o resnih simptomi anksioznosti.

S šolanjem na daljavo so bili najmanj zadovoljni študenti s težavami anksioznosti in depresije

Vprašalnik je preverjal tudi rezilientnost oz. psihično prožnost/odpornost. Ta ima pomembno zaščitno vlogo pri soočanju s stresnimi situacijami, saj nam v nestabilnem okolju omogoča učinkovito prilagajanje na težke situacije. Rezultati kažejo, da so bili manj psihično odporni študenti, ki so imeli tudi bolj izražene anksiozne in sočasno depresivne simptome.

Psihično prožnost so preverjali preko vprašalnika (CD-RISC-10). Ta je pokazal, da je imela večina udeleženih študentov zelo šibko psihično prožnost.

Študenti, ki so imeli zmerne do resne simptome depresije in anksioznosti, so poročali tudi o nižjem zadovoljstvu s študijem na daljavo.

Duševno zdravje je še vedno stigmatizirano

Zaradi  prisotne družbene stigme posameznikov s težavami v duševnem zdravju, se marsikdo zaradi sramu, občutkov manjvrednosti, šibkosti ali strahu pred tem, da jih bodo bližnji obsojali, se jim izogibali ipd. ne odloči za »klic na pomoč«.

Pred pandemijo je sicer skoraj tretjina vprašanih poiskala pomoč v primeru duševne stiske, se je pa v času pandemije ta delež povečal na 56 odstotkov vprašanih študentov. Najpogosteje so se pogovarjali z bližnjimi ali iskali pomoč na spletu.

Kampanja Nisi okej? Povej naprej. želi znižati stopnjo stigmatizacije težav v duševnem zdravju in spodbuditi študentke in študente, da si v primeru težav v duševnem zdravju poiščejo ustrezno pomoč. Da spregovorijo o svojih stiskah in da stopijo na pot iz začaranega kroga težav, ki se brez ustrezne obravnave oz. podpore poglabljajo.

Če čutiš stisko, se soočaš z anksioznostjo ali depresivnimi simptomi, se lahko obrneš na spletno stran Nisi okej? Povej naprej. Pobrskaj po uporabnih vsebinah ali pa poišči takojšnjo pomoč. Naj te ne bo sram. Duševno zdravje je pomemben del našega zdravja, zato moramo zanj skrbeti enako dobro kot za fizično zdravje.

Uredništvo DOSTOP.si, NIJZ
Arhiv DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button