Veš kaj je bipolarna motnja in kakšni so njeni simptomi?

Pri bipolarni motnji se značilno izmenjujejo manične in depresivne epizode. Med maničnimi epizodami je oseba energetična, samozavestna, nemirna in razdražljiva, med depresivnimi epizodami pa je potrta, brezvoljna in utrujena. Nihanja razpoloženja vplivajo na vsakdan ljudi z bipolarno motnjo, ki imajo težave pri opravljanju šolskih, akademskih in delovnih obveznosti, ter težave z vzdrževanjem odnosov. Motnjo je potrebno doživljenjsko zdraviti z zdravili in psihoterapijo, s kombinacijo katerih je bolezen mogoče uspešno nadzorovati.

Kdo jo ima?

Bipolarno motnjo ima 1-3 % svetovne populacije. Enako pogosto se pojavlja pri moških in ženskah. Običajno se pojavi v pozni adolescenci in zgodnji odrasli dobi.

Povzroča jo kombinacija genetskih in okoljskih dejavnikov. Predvsem so pomembni genetski dejavniki, saj predstavljajo večinski delež tveganja za razvoj bipolarne motnje. Bolezen se posledično pogosto pojavlja znotraj družine. Bipolarna motnja je heterogena bolezen kar pomeni, da k njenemu nastanku pripomore veliko genov z majhnim učinkom.

Dejavniki tveganja za razvoj bipolarne motnje:

• sorodniki z bipolarno motnjo,
• travmatični dogodki v otroštvu (npr. smrt bližnjega),
• zloraba v otroštvu,
• stres,
• zloraba alkohola in drog.

Kko se kaže?

V manični fazi je oseba z bipolarno motnjo:

• evforična in vesela, lahko pa tudi razdražljiva in nemirna,
• energetična, hiperaktvina, raztresena,
• nespečna in s povečanim apetitom,
• hitro govori o veliko različnih temah (ima roj idej in divjajoče misli),
• samozavestna, ima visoko mnenje o sebi in se počuti pomembno,
• impulzivna, pogosto se poslužuje tveganih dejavnosti kot so zapravljanje, tvegani spolni stiki ter zloraba alkohola in drog.

Manj izražena manična epizoda se imenuje hipomanija.

V depresivni fazi pa je oseba:

• žalostna, potrta in brezvoljna, zato izgubi interes za šolske in delovne obveznosti, hobije in socialne stike,
• lahko je anksiozna in nemirna,
• utrujena, nespečna ali pa prekomerno spi,
• ima zmanjšan apetit, lahko shujša,
• počasi govori, ima težave s koncentracijo, pozablja,
• nesamozavestna, obupana, lahko ima misli o samomoru,
• lahko se poslužuje samopoškodovanja.

Pri nezdravljeni osebi se običajno izmenjata ena manična in ena depresivna epizoda na leto. Običajno je manična faza krajša od depresivne in traja nekaj tednov, medtem ko depresivna faza traja več mesecev.

Epizode se razlikujejo tudi med spoloma. Pri ženskah so bolj izrazite in pogoste depresivne epizode, manične pa so blažje. Pri moških so izrazitejše manične epizode, med katerimi pogosto pride do zlorabe drog.

Diagnozo postavi psihiater na podlagi značilnih simptomov oziroma težav.

Kako se zdravi?

Bipolarno motnjo je potrebno doživljenjsko zdraviti z zdravili in psihoterapijo. Brez zdravljenja motnja namreč lahko napreduje v hudo manijo ali psihozo oziroma depresijo. Nevarni so zlasti zloraba alkohola in drog, samopoškodbena vedenja in misli o samomoru, ki se pojavljajo pri osebah s to boleznijo.

Med zdravili so najpomembnejši stabilizatorji razpoloženja, kot sta litij in valproat. Manične epizode zdravimo z antipsihotiki, depresivne pa z antidepresivi.

Prav tako je za obvladovanje motnje pomembna psihoterapija, pri kateri se oseba z bipolarno motnjo preko pogovora s psihoterapevtom nauči obvladovati stresorje in potencialne sprožilce epizod, izboljšati osebne odnose in prepoznavati zgodnje simptome epizod.

Bipolarna motnja je motnja razpoloženja za katero so značilna obdobja izmenjujočih se depresivnih in maničnih/hipomaničnih epizod. Simptomi so odvisni od trenutne epizode. Bolezen je kronična in doživljenska, vendar jo je mogoče uspešno zdraviti, preprečevati ponovitve in človek z njo lahko živi povsem običajno in uspešno.

Mlad.si
Unsplash