Kakšna je razlika med psihologom, psihiatrom in psihoterapevtom?

Eden izmed razlogov je tudi nepoznavanje profilov strokovnjakov, ki nam lahko pomagajo pri težavah na področju duševnega zdravja. Pogosto izraze psihiater, psiholog in psihoterapevt uporabljamo kot sopomenke, vendar vsak od teh strokovnjakov opravlja različno delo.

Kdo je psiholog?

Psihologija preučuje ljudi: kako razmišljajo, kako delujejo, reagirajo in medsebojno delujejo. Ukvarja se z vsemi vidiki vedenja ter mislimi, občutki in motivacijo, ki so podlaga za takšno vedenje. V Sloveniji se psihologi izobražujejo na filozofskih fakultetah na oddelku za psihologijo, zaposlijo pa se lahko v šolah, vrtcih, zavodih, različnih podjetjih itd. Psihologi, ki opravijo specializacijo klinične psihologije, lahko delajo tudi s pacienti na področju zdravstva, kjer se ukvarja z osebnostnimi in duševnimi motnjami.

Psiholog bo prava izbira v primeru vsakdanjih osebnih in duševnih stisk, k njemu pa nas lahko napoti osebni zdravnik. Zaradi visokih čakalnih dob se veliko ljudi odloči za samoplačniško zdravljenje.

Kdaj k psihiatru?

V primeru resnejših težav lahko psiholog poda oceno in mnenje, vendar ni zdravnik in ne more predpisovati zdravil. V tem primeru se lahko obrnemo na psihiatra, kamor nas napoti osebni zdravnik. Psihiatri najprej opravijo študij medicine, nato pa sledi še specializacija iz psihiatrije. Psihiatri so po navadi zaposleni v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, kliničnih centrih ter zasebnih ordinacijah.

Na psihiatra se obrnemo v primeru resnejših duševnih težav (huda anksioznost, depresija, prisluhi itd.) ali pa osebnostnih motenj, ki jih lahko zdravimo z zdravili. Psihiatri so tako kot psihologi specializirani za preučevanje, diagnosticiranje, preprečevanje in zdravljenje čustvenih, duševnih, vedenjskih in razvojnih težav. Psihiater diagnosticira duševne motnje in se osredotoča na kemična neravnovesja v možganih. Lahko oceni tako duševne kot fizične učinke motnje.

Psihiater v prvi vrsti ne nudi svetovanja in psihoterapije, temveč postavi diagnozo in pripravi načrt zdravljenja. Sicer lahko nudijo tudi nekaj svetovanja, vendar običajno psihiater pacienta napoti k psihologu ali terapevtu na dodatno svetovanje ali terapijo.

Na povezavi si lahko ogledate seznam zasebnih psihiatrov in psihologov s koncesijo.

V katerem primeru pa k psihoterapevtu?

Cilji psihoterapije se glede na različne pristope med seboj razlikujejo. Psihoterapevta lahko obiščemo npr. z namenom spreminjanja mišljenja, vedenja in čustvovanja ali pa predelovanja travm. Na psihoterapevta se lahko obrnemo sami, s partnerjem ali z družino. S psihoterapijo naslavljamo težave in stiske, ki jih nismo zmožni rešiti sami, s tem pa želimo doseči osebnostno rast. Terapija je lahko kratkoročna ali dolgotrajna, odvisno od težave/diagnoze in njene resnosti.

Psihoterapijo večinoma nudijo psihologi in psihiatri, ki so opravili dodatna izobraževanja psihoterapije v sklopu fakultete ali strokovnega združenja. Med izvajalci psihoterapije pa lahko najdemo tudi mnogo drugih profilov, kot so npr. pedagogi, zakonski in družinski terapevti, socialni delavci, sociologi itd. Poznamo več različnih pristopov psihoterapije, ki naslavljajo različne težave in področja.

Preden poiščemo pomoč psihoterapevta, je smiselno raziskati, katera oblika terapije bi bila najbolj učinkovita za naše potrebe. Nekatere izmed vrst, ki so najbolj znane, so kognitivno-vedenjska, relacijsko-zakonska, geštalt, družinska, logoterapija, psihoanalitična in psihodinamska terapija.

Področje psihoterapije je v Sloveniji zakonsko šibko opredeljeno, zato je pomembno, da se pozanimamo o izbranem psihoterapevtu, njegovi izobrazbi in kompetencah. Psihoterapevta, za razliko od psihologa in psihiatra, ne moremo obiskati preko napotnice, saj se ta storitev opravlja izključno samoplačniško. Cena ure se v povprečju giblje med 40 in 60 €.

Na tej povezavi lahkon najdeš seznam psihoterapevtov in njihovih terapevtskih pristopov.

Na portalu Ne boj se lahko najdeš seznam terapevtov, ki v sklopu sodelovanja z društvom Dam nudijo brezplačno pomoč v primeru slabega finančnega stanja.

Če nisi prepričan, se obrni na osebnega zdravnika

Čeprav so si opisani trije profili med seboj sorodni, lahko vidimo, da nam pomagajo reševati različne težave z različnimi pristopi. V kolikor še vedno nisi prepričan, kateri izmed strokovnjakov bi ti lahko najbolj učinkovito pomagal, predlagamo, da se obrneš na svojega osebnega zdravnika, ki lahko izda tudi napotnico.

Na povezavi pa lahko najdeš tudi seznam telefonskih številk za psihosocialno pomoč, na katere se lahko obrneš v primeru stiske.

Zveza ŠKIS
Arhiv DOSTOP.si