Nakladanje, bullshit in psevdoznanost – ali živimo v času nesmislov?
Na spletu lahko najdeš mnogo informacij, ki so totalni bullshit. Od novic o lažnih cepivih za koronavirus, do ideje, da je Zemlja ravna in da klimatske spremembe ne obstajajo. Težko je ločiti nakladanje od resnice, ti bo pa ta članek pri tem pomagal.
Kaj je nakladanje ali po domače bullshit?
Dr. Victor Moberger, ki se ukvarja s praktično filozofijo, je pred kratkim objavil esej z naslovom Bullshit, Pseudoscience and Pseudophilosophy. Po njegovi definiciji oseba naklada, ko govori in poda izjave, ki jim ne more zagotoviti resničnosti. To lahko opazimo, ko oseba pri sklepanju dela napake in uporablja zmotno logiko oz. napačno argumentiranje (ad hominem, argument iz avtoritete, nedoslednost, spolzko pobočje, slamnati mož ipd.).
Nakladanje je drugačno od laganja, saj je cilj slednjega, da se čimbolj oddaljimo od resnice, pri nakladanju pa nas resnica sploh ne zanima. Bullshit je odvisen od osebe, ki ga prodaja, ni pa odvisen od vsebine same. V njem je zato lahko kaj resnice (npr. osebnost nekoga se lahko sklada z njegovim horoskopom) kljub temu, da je to res zaradi drugih razlogov in ne tistih, ki jih podaja “nakladač”.
Potemtakem lahko sklepamo, da je mnogo področij našega življenja pravzaprav eno samo nakladanje: astrologija, zanikanje podnebnih sprememb, teorija ravne Zemlje, homeopatija in nasprotovanje cepljenju, recimo.
Psevdoznanost in psevdofilozofija
Dve najbolj pogosti bullshit vrsti sta psevdoznanost in psevdofilozofija, ki ju lahko opišemo kot nakladanje po znanstveno.
Primer psevdoznanosti je teorija ravne Zemlje. Njeni privrženci se zanašajo na znanost, hkrati pa zavračajo vsa znanstvene dokaze, da je Zemlja okrogla. Ko so izvedli dva eksperimenta, da bi dokazali svojo teorijo, rezultati pa so pokazali nasprotno, so enostavno rekli, da je šlo nekaj narobe in izsledkov niso sprejeli.
Psevdofilozofija je nekoliko manj pogosta, ločimo pa dve vrsti: obskuristično in znanstveno. V prvem primeru “filozofi” uporabljajo zapletene besede, žargon in zmotno logiko, da vsakdanjo resnico povežejo z izjemno lažjo. Dober primer tega je trditev, da je fizična realnost le družbeni konstrukt.
V drugem primeru gre za nakladanje, ki je pogosto v poljudnoznanstveni literaturi. Pisatelji znanstvena vprašanja obravnavajo filozofsko, ker pa tega ne znajo, uporabljajo napačno sklepanje in zgoraj omenjene zmote.
Kako se spopasti z nakladanjem
Vsak človek uporablja določene vidike psevdoznanosti, psevdofilozofije ali bullshita. Ne da bi se zavedali, v vsakdanjem življenju redno uporabljamo napačno sklepanje, predvsem kadar gre za čustveno občutljive teme, kot je politika. Temu se ne morejo izogniti niti najbolj izobraženi in pametni ljudje. Lahko se le zavedamo, da je lažje opaziti nakladanje nekoga drugega, kot naš lasten bullshit.
Vseeno pa se lahko naučimo dobrega kritičnega razmišljanja, ki nam bo pomagalo pri soočanju z nakladanjem. Dr. Moberger predlaga knjigo Richarda Feldmana: Reason and Argument. Naučil se boš osnovnih orodij za razmišljanje o filozofskih problemih, ki pa so uporabni tudi v vsakdanjem življenju.
Najbolj pomembno pa je, da poznamo dejstva, ki se skrivajo v ozadju. Za najbolj zanesljiva dejstva se opri na empirično znanost in njena dognanja. Individualni znanstveniki so mnogokrat nezanesljivi, zato išči raziskave, ki so nastale kot plod znanstvenega konsenza.
DOSTOP.si / UJ
Unsplash
