Prekomerno gledanje televizije vodi v večje tveganje za krvne strdke
Nova študija je pokazala, da so lahko ljudje, ki vsaj štiri ure dnevno preživijo pred televizijo, izpostavljeni povečanemu tveganju za nastanek krvnih strdkov. Kaj temu botruje in kako se lahko poskusimo izogniti hujšim zapletom?

V primerjavi s tistimi, ki televizijo dnevno gledajo manj kot 2 uri in pol, je bilo ugotovljeno, da imajo serijski gledalci kar 35 odstotkov več možnosti za razvoj teh potencialno usodnih zapletov. In to ne glede na to, kako fizično aktivni so v času, ko televizije ne gledajo.
Izsledki skupka dolgoletnih raziskav
Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji European Journal of Preventive Cardiology. Do zaključkov so prišli z združevanjem podatkov treh velikih študij, ki so skupno vključevale 131 421 udeležencev, v povprečju starih med 54 in 65 let ter brez predhodne zgodovine krvnih strdkov.
Udeleženci so bili razvrščeni v dve skupini. Delili so se na tiste, ki za gledanje televizije dnevno porabijo več kot 4 ure, in tiste, ki televizijo dnevno gledajo manj kot 2 uri in pol.

Pri serijskih gledalcih televizije je bila verjetnost za pojav krvnih strdkov 1,35-krat večja kot pri ostalih. Pri tem pa starost, spol in indeks telesne mase niso igrali nobene ključne vloge.
Ajde, move it, move it
Avtor študije dr. Setor Kunutsor je pojasnil, da za ta rezultat ni krivo gledanje televizije kot tako, temveč sama imobilizacija oz. ne-gibanje, ki ga prinese sedenje pred ekrani. Ko dalj časa sedimo v nekem položaju, se naša kri (namesto, da bi krožila) nabira v okončinah, kar lahko povzroči krvne strdke. Če radi uživamo v dolgem poležavanju pred ekrani, moramo med njimi torej narediti odmore in se dodobra razgibati.

Pretekle raziskave so pokazale, da telesna aktivnost odpravlja povečano tveganje za nastanek krvnih strdkov, povezanih z neaktivnostjo. Rezultati aktualne študije pa so pokazali, da siceršnja vadba pogostosti pojavljanja krvnih strdkov ni znižala. Tako je osrednji problem, da se med dolgimi urami poležavanja pred ekrani nič ne razhodimo. Avtor študije pa izpostavlja tudi uživanje nezdravih prigrizkov, ki pogosto spremlja gledanje televizije.
Ekrani ostajajo, a med njimi poskrbi tudi za aktivnost
Čas, ki ga preživimo pred ekrani, bi torej zavoljo našega optimalnega zdravja moral biti omejen. Dolga obdobja gledanja televizije pa prepletena z gibanjem – da naša kri ne neha krožiti po žilah. Poleg odmorov med urami Netflixa si krajše aktivne predahe privošči tudi, če imaš službo, ki od tebe zahteva veliko sedenja.