Znanost

Nobelova nagrada za kemijo za tehnologijo genske škarje

Nobelovo nagrado za kemijo letos prejmeta Francozinja Emmanuelle Charpentier in Američanka Jennifer Doudna za razvoj metode genskega inženiringa crispr-cas9, je sporočila švedska kraljeva akademija znanosti.

Kot je pojasnil Nobelov odbor, lahko znanstveniki s to tehnologijo, znano tudi kot genske škarje, spreminjajo DNK živali, rastlin in mikroorganizmov z izredno veliko natančnostjo. Ta tehnologija je revolucionarno vplivala na znanosti o življenju. Prispevala je k novim terapijam za zdravljenje raka in bi lahko uresničila sanje o zdravljenju dednih bolezni, so pojasnili.

Emmanuelle Charpentier in Jennifer A. Doudna sta razvili orodje, s katerim lahko na novo napišemo kodo življenja, so v obrazložitvi pojasnili pri Nobelovem odboru Kraljeve švedske akademije znanosti.

Možnost, da lahko razrežemo DNK na točno določenem mestu, je po navedbah odbora povzročila revolucijo v znanostih o življenju. Zdaj lahko urejamo genome, kot želimo, kar je bilo prej nepredstavljivo. “Genske škarje so bile odkrite pred le osmimi leti, a so že zelo koristile človeštvu. Samo predstavljamo si lahko, kako bi lahko to kemično orodje uporabili v prihodnosti,” so dodali.

Emmanuelle Charpentier je odkrila molekulo tracrRNA, ki jo nekatere molekule uporabljajo za svojo zaščito, tako da izločijo virusni DNK. Nato se je leta 2011 povezala z Jennifer Doudna, s katero sta ta proces poustvarili v epruveti. Kasneje sta tehnologijo poenostavili, da je bila preprostejša za uporabo in so jo lahko uporabili na drugem genskem materialu.

Emmanuelle Charpentier se je rodila leta 1968 v francoskem mestu Juvisy-sur-Orge, študirala pa je na Institutu Pasteur. Trenutno dela v Berlinu, kjer vodi oddelek za znanosti o patogenih organizmih na Inštitutu Max Planck.

Jennifer Doudna se je rodila leta 1964 v Washingtonu in se po študiju na univerzi Harvard zaposlila na kalifornijski univerzi v Berkeleyju, kjer deluje tudi sedaj.

Charpentierjeva in Doudna sta šesta in sedma ženska, ki prejmeta ugledno nagrado za kemijo. Prva je bila Marie Curie leta 1911 za odkritje elementov radij in polonij.

Kaj so genske škarje?

Delovanje sistema Crispr je sestavljeno iz majhnega dela RNK in proteina Cas9, ki DNK razreže na mestu, kamor ga usmeri kratka veriga RNK. Crispr torej deluje kot inteligentne škarje, ki se zapeljejo na določeno mesto v genomu ter ga razrežejo, če je treba, tudi na več mestih hkrati. S pomočjo te metode lahko torej znanstveniki popravijo oz. zamenjajo gene kateregakoli organizma.

Urejanje genoma je sicer možno že od 80. let prejšnjega stoletja, a je bilo pogosto neučinkovito in zamudno. Razvoj genskih škarij leta 2012 pa je omogočil spremembe v le nekaj tednih.

Najbolj obetavna in zanimiva uporaba metode Crispr je zdravljenje. RNK, ki se pripelje na določeno mesto v genomu, gen razreže in ga na ta način inaktivira. Lahko pa ob rezanju pripelje tudi nov DNK, ki ga nato celični aparat vstavi na razrezano mesto. Na ta način se lahko popravljajo določene mutacije, ki se pojavijo pri nekaterih boleznih.

Metoda pa je uporabna tudi v industriji oz. kmetijstvu, med drugim je pripomogla k boljši odpornosti pridelkov na plesni in sušo.

 

 STA
Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close