Svojo inteligenco največkrat precenjujejo moški in “možate” ženske
Večina ljudi misli, da so pametnejši od povprečnega človeka, nova študija pa kaže, da naj bi svojo inteligenco še posebej precenjevali moški in "možate" ženske.
Raziskava, objavljena v reviji Frontiers in Psychology, je pokazala, da svojo inteligenco najpogosteje precenjujejo moški. Sicer naj bi nas tudi nasploh večina precenjevala svojo inteligenco in se imela za pametnejše od povprečnih ljudi, še posebej se pri ocenjevanju lastnega IQ-ja precenjuje “močnejši” spol. Medtem so ocene žensk mnogo skromnejše.
Izsledki raziskave se ujemajo z ugotovitvami drugih študij in jih je mogoče aplicirati na številne kulture.
Raziskovanje je potekalo tako, da so 228 udeležencev najprej vprašali, kakšen menijo, da je njihov IQ, nato pa so ti opravili IQ test in vrednosti izmerili še objektivno. Poleg tega so udeleženci izpolnili tudi vrsto vprašalnikov, ki so zajemali vprašanja o demografskih podatkih, samopodobi in spolni identifikaciji.
Samoocena inteligence močno povezana s spolom – sama inteligenca pač ne
Raziskovalce je namreč najbolj zanimalo to, kako zelo “moško” ali “žensko” se udeleženci počutijo v povezavi z ocenjevanjem lastne inteligence. Kot so pričakovali, je biološki spol definitivno igral veliko vlogo pri napovedovanju, ali bo posameznik podcenil ali precenil svoj IQ. To pa ni bil edini dejavnik. Medtem ko je povprečna ženska udeleženka svojo inteligenco podcenila, so tiste, ki so svoje osebnosti in osebnostne lastnosti označile za bolj “možate”, precenile.
Biološki spol pa je vseeno ostal najmočnejši dejavnik – moški so svojo inteligenco ocenili višje kot ženske. K intelektualni samopodobi udeležencev pa je močno prispevala tudi splošna samopodoba – moški so v povprečju poročali o boljši samopodobi kot ženske.
Rezultati raziskave produkt dejanskega stanja
K rezultatom naj bi prispevali mnogi dejavniki. Dekleta se zaradi podcenjevanja lastne inteligence, vrednosti, (ne)enakosti s fanti ali vsega trojega že nasploh redkeje odločajo za zahtevnejše učne smeri. To med drugim zavira znanstveni napredek in ovira gospodarski uspeh.
Z namenom izenačitve položajev obeh spolov se morajo spremembe začeti odvijati že na samem začetku – v vzgoji in zgodnjem izobraževanju. Ustreznejše spodbujanje ne glede na spol bi izenačilo samozavest in obema spoloma omogočilo enak “štartni položaj”.
DOSTOP.si / 
