Dekleta pogosteje menijo, da so neuspešna, ker niso nadarjena

Dekleta menijo, da so manj nadarjena predvsem v gospodarsko razvitih državah

V raziskavi, ki so jo objavili v reviji Science Advances, je sodelovalo 500 tisoč dijakov po vsem svetu, kar je tudi omogočilo primerjavo med posameznimi državami. V raziskavi so uporabili podatke iz programa mednarodne primerjave dosežkov učencev (Pisa) za leto 2018, ki jo izvajajo vsaka tri leta. S Piso preverjajo znanje in veščine 15-letnikov pri matematiki, branju in naravoslovju.

Leta 2018 so dijaki tudi odgovarjali na trditev: Ko mi ne uspe, se bojim, da nisem dovolj nadarjen. V 71 od 72 državah, tudi tam, kjer je bila uspešnost enaka, so bila dekleta v primerjavi s fanti bolj nagnjena k temu, da so svoje neuspehe pripisala pomanjkanju nadarjenosti. Edina izjema je bila Savdska Arabija.

V nasprotju s pričakovanju so bile razlike najbolj izrazite v bogatih državah. V bogatih državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je 61 odstotkov deklet izjavilo, da se z zgoraj omenjeno trditvijo strinjajo. Pri fantih je bilo takšnih 47 odstotkov. Razlika je tako bila 14 odstotkov. V državah, ki niso članice OECD, je bila razlika še vedno prisotna, a manjša in sicer osem odstotkov. Razlike so bile večje tudi med uspešnejšimi dijaki v primerjavi s tistimi s povprečnim uspehom.

Z razvojem držav spolne norme očitne ne izginjajo, ampak se preoblikujejo

Razlike med dekleti in fanti so sicer zaznali že v preteklosti, na primer glede samozavesti in dejstva, da fantje pogosteje študirajo naravoslovje in matematiko.

“Nimamo ustrezne razlage” za ta paradoks, je povedal soavtor študije Thomas Breda iz francoskega Centra za znanstvene raziskave in ekonomske fakultete v Parizu. Ob tem Breda dodaja, da z razvojem držav spolne norme očitno ne izginjajo, ampak se preoblikujejo.

Ena od hipotez je, da države z več svobode posameznikom tudi dovoljujejo več prostora, da ti zapadejo v stare stereotipe. Prav tako se te države zelo osredotočajo na uspeh posameznika, s tem pa tudi dajejo večjo težo nadarjenosti sami. Na drugi strani je v družbah, kjer nadarjenost ne igra velike vloge, manj prostora za ljudi, da bi imeli te stereotipe.

Stekleni strop najverjetneje ne bo izginil z večjo enakopravnostjo

Raziskovalci so tudi ugotovili, da obstaja močna povezava med idejo o manjši nadarjenosti in tremi drugimi kazalniki, ki so jih preučevali v okviru Pise.

Dekleta, ki menijo, da so manj nadarjena v primerjavi s fanti, so tudi manj samozavestne, manj uživajo v tekmovalnosti in so manj pripravljene delati v poklicih, v katerih prevladujejo moški, kot sta informacijska in komunikacijska tehnologija. Te tri kazalnike tudi pogosto označujejo kot stekleni strop, ki ženskam preprečuje dostop do najvišjih položajev.

Rezultati sedanje raziskave hkrati “namigujejo, da je malo verjetno, da bo t. i. stekleni strop izginil, ko se države razvijajo ali postanejo bolj enakopravne glede na spol,” navajajo avtorji. Breda sicer predlaga rešitev, to je odmik od razmišljanja v smislu prirojene nadarjenosti.

“Učimo se iz poskusov in napak in s tem pride tudi uspeh. Če odmislimo koncept naravnega talenta, bomo odmislili tudi idejo, da imajo dekleta manj naravnega talenta kot fantje,” je še dejal.

STA
Arhiv DOSTOP.si