KulskoZnanost

29. februar: zakaj obstaja prestopno leto in kdo so smolčki?

Spet je napočilo leto, ko februarju dodamo še 29. dan. Zakaj točno ima vsako četrto leto 366 dni in kako je do tega prišlo? Tiste, ki so rojeni 29. februarja pri nas kličemo "smolčki", saj imajo smolo, da njihov rojstni dan napoči samo vsaka 4 leta.

Letošnje prestopno leto (in mnoga prestopna leta pred njim) s 366 dnevi obstaja z namenom usklajevanja vrtenja Zemlje okoli Sonca. Leto sicer traja približno 365,25 dni, s čimer vsaka štiri leta dobimo en dodaten dan (0,25 x 4 = 1). Če preostale četrtine dneva ne bi upoštevali, bi bil datum glede na pozicijo Zemlje in Sonca vedno manj zanesljiv.

Četrtina dneva, ki znaša šest ur, morda ne deluje kot veliko, vendar bi imeli po desetih letih brez prestopnega dneva naši koledarji 2 dneva in pol razlike. Če dodamo nekaj desetletij, bi se sistem koledarskih letnih časov in tradicionalno sezonskih dogodkov porušil. Grozdja na primer ne bi mogli brati septembra in zvončkov ne nabirati marca.

Kdo je “iznašel” prestopno leto?

Pred gregorijanskim koledarjem, ki ga uporabljamo danes, so ljudje uporabljali 365-dnevni Julijski koledar, ki ga je leta 46 pr. n. št. ustvaril znameniti rimski cesar Julij Cezar. Že on je v koledarju predvidel prestopno leto. Zaradi nepredvidene napake pa je odvečnih 11 minut na leto na dolgi rok ustvarilo zamik. Časovno neskladje so odpravili nekaj sto let kasneje, leta 1582, astronomi papeža Gregorja XIII. Da so takrat nadoknadili odvečne dni, ki so se nabrali od časa starih Rimljanov, je 4. oktobru 1582 sledil 15. oktober.

29. februar, smolčki, rojstni dan, februar, SURS, Julij Cezar
Današnji koledar je v nekoliko drugačni različici obstajal že za čas starih Rimljanov.

Gregorijanski koledar je izjemno podoben julijanskemu, vendar bolj zanesljiv, saj na okrogla leta ob začetkih novih stoletij, ki so deljiva s 400, preskoči prestopno leto. Leto 2000 na primer je bilo prestopno leto, medtem ko leta 1700, 1800 in 1900 to niso bila.

Dan, ko lahko snubijo ženske

Ta zanimiv datum pa spremlja tudi nekaj zanimivih navad in tradicij. Najbolj poznana je tradicija, ki izvira iz Velike Britanije in je posebej značilna za Irsko. Tam je 29. februar dan, ko lahko ženske za roko zaprosijo moške. Predhodnik tega običaja naj bi bil sv. Patrik, leta 1288 pa naj bi škotska kraljica sprejela zakon, ki je na ta dan moškim prepovedoval, da bi zavrnili žensko snubitev. Kazen je znašala par usnjenih rokavic, vrtnico, en takratni funt in poljub.

29. februar, smolčki, rojstni dan, februar, SURS, Julij Cezar
29. februarja se vloge zamenjajo – vajeti pri snubljenju prevzamejo ženske.

Kako številčni so smolčki pri nas?

V Sloveniji je po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) 1330 smolčkov – tistih, ki so se rodili na 29. februar. Rojstni dan na dan, ki pride samo vsaka štiri leta, pa ne prinaša nujno smole – zakaj ne bi na leta, ko 29. februarja ni, praznovali en dan prej in en dan kasneje? Sicer pa smolčki pri nas svojo polnoletnost uradno dopolnijo en dan kasneje – 1. marca.

 

Sara VOCOVNIK
Pexels

Tagi

Sara Vocovnik

Novinarka

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close