Tehnologija

Slovenska satelita sta končno z raketo poletela v vesolje

Iz Francoske Gvajane so danes po več preložitvah vendarle izstrelili raketo vega, s katero sta v vesolje poletela tudi prva slovenska satelita Nemo HD in Trisat. To je tudi zgodovinski dogodek za evropsko znanost, saj na evropski raketi ni bilo še nikoli toliko satelitov.

Raketo podjetja Arianespace, ki je nosila tudi slovenska satelita, so izstrelili ob 3.51 po srednjeevropskem času iz vesoljskega centra CSG v Kourouju. Zdaj pa je že v vesolju.

Slovenska satelita sta se od rakete uspešno odcepila

Približno 40 minut po vzletu se je kot drugi med vsemi sateliti od nosilne strukture odcepil mikrosatelit Nemo HD. To je bilo na višini orbite, po kateri bo krožil okoli Zemlje, na približno 515 kilometrih. Prvi stik z zemeljsko postajo v Ljubljani je predviden ob 10.43.

Odcepitev nanosatelita Trisat je bila predvidena nekaj po 5.30 na višini okoli 530 kilometrov. Tudi to je višina orbite satelita, s katerim naj bi prvi stik prek postaje v Mariboru vzpostavili okoli 10.50.

Raketo s 53 sateliti, na kateri sta bila tudi slovenska satelita, bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete vega julija lani preložili. Nato so jo načrtovali marca letos, vendar jo je preprečila pandemija covida-19. V drugi polovici junija pa so morali izstrelitev večkrat preložiti zaradi močnih višinskih vetrov.

Nato so jo nameravali izstreliti v sredo zjutraj po srednjeevropskem času, a jim jo je zagodel tajfun v bližini južnokorejskega otoka Jeju. Tam pa se nahaja zemeljska postaja, ki je pomembna za spremljanje misije. Vremenske razmere so se zdaj umirile, tako da so izstrelitev lahko izvedli davi.

Trisat in Nemo HD imata pomembni funkciji

Eden od slovenskih satelitov je Trisat, ki ima maso zgolj pet kilogramov. Ta je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. S posnetki tega nanosatelita si med drugim obetajo napredek na področju spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije.

Nemo HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo možno z njim Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Poleg tega bo ta mikrosatelit lahko opravljal vse klasične naloge daljinskega opazovanja mest, kmetijskih in gozdnih površin ter invazivnih rastlinskih vrst.

Ta izstrelitev sicer ni prelomna samo za slovensko znanost, ampak tudi za evropsko. Na evropski raketi je v vesolje prvič poletelo toliko malih satelitov naenkrat. Gre za prvi preizkus koncepta za odprave malih vesoljskih plovil, imenovanega Small Spacecraft Mission Service (SSMS). Mikrosateliti so razporejeni na zgornji palubi. Za nanosatelite, ki so običajno desetkrat manjši, pa so na spodnji palubi nameščeni standardizirani razpršilniki.

 

 STA
UM

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close