V petek, 19. julija, se je tako okoli 40 novih ter starih brigadirjev z avtobusom odpravilo proti brigadirskemu taboru, ki je postal njihov dom za naslednjih 8 dni. Na Ljubnem ob Savinji so jih pod skakalnico, na kateri se odvijajo ženski smučarski skoki, pričakali že postavljeni šotori. Po prvih nekaj nočeh so šotori žal ostali prazni, saj so se bili brigadirji zaradi hudega naliva primorani umakniti v nekdanjo osnovno šolo v Radmirje.
“Ni slabega vremena, je samo slaba oprema!”
Primarni namen Študentske delovne brigade je pomagati pomoči potrebnim in postoriti koristna dela v občini, v kateri se projekt odvija. Zato so se tudi letos strogo držali reka “Ni slabega vremena, je samo slaba oprema!” in delali tudi v manj ugodnih vremenskih razmerah. Močan petkov naliv z neurjem je pustil hude posledice v Solčavi. Tja se je na zgodnje sobotno jutro odpravila skupina brigadirjev, ki so tamkajšnjim domačinom priskočili na pomoč. Veliko truda in napora je bilo vloženega v košnjo obeh bregov skakalnice, pri kateri je bil postavljen brigadirski tabor. Kljub konkretnemu naklonu bregov so brigadirji delo izvrstno opravili. Posledice dela so bile očitne in jasno vidne vsakemu, ki je oko vrgel na prizorišče skokov. Veliko prostovoljnih ur dela je bilo vloženih tudi v čiščenje reke Savinje, ki je skrivala mnogo zakladov, med drugim motorno žago ter otroški motor. Delo brigadirjev ni bilo omejeno le na eno občino, temveč so na pomoč priskočili tudi v Rečico ob Savinji, večkrat pa tudi v Logarsko dolino, ki je bila huje prizadeta v neurju.
Velik del uspešnosti delovne brigade je vsako leto odvisen tudi od odnosa z občino in domačini, ki so bili brigadirjev veseli in so ob popoldnevih ter večerih prihajali na obisk. Nekaj jih je prosilo za pomoč oziroma so jim jo brigadirji ponudili kar sami. Tako se je nekaj fantov odpravilo odstranjevat posledice lanskih poplav v stavbo, pri čemer so si pomagali tudi z večjo mehanizacijo. Spet druga skupina brigadirjev je na polju pomagala odstranjevati večje kamenje oziroma skoraj da že skale, ki jih je nasul plaz. Veliko popoldnevov pa so brigadirji posvetili žaganju hlodov ter cepljenju drv. Zato se marsikateri delovnik ni končal ob treh popoldan, temveč se je nadaljeval vse do večera.
Brigada ob pomoči podpornikov in prijateljev
Velja omeniti, da so brigadirjem pomoč ponudili številni podporniki študentske delovne brigade. Med njimi tudi predsednik Študentske organizacije Univerze v Mariboru, David Bohar, gospa Romana Lesjak, županja občine Črna na Koroškem, minister Luka Mesec. Nenazadnje tudi gospa Lidija Divjak Mirnik, ki je svojo podporo izkazala v imenu Študentskih domov Univerze v Mariboru. Na deloviščih so več dni pomagali tudi predstavniki Študentske organizacije Slovenije. Brigadirji so bili veseli tudi obiska predstavnikov Slovenske vojske, Zveze vojnih veteranov vojne za Slovenijo, Zveze brigadirjev Slovenije ter prorektorja za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru. Omenjeni so s svojo prisotnostjo namreč ovekovečili pomembnost tega projekta. Podporo projektu pa so z raznovrstnimi donacijami izkazali še številni sponzorji.
Brigada, delo in zabava
Drži, da je velik del študentske delovne brigade namenjen delu, vendar s trdim delom pride tudi zabava. Nekateri popoldnevi, predvsem pa večeri so bili namenjeni druženju, bodisi spontanemu, bodisi organiziranemu. Prvi večer, preden je neurje pokazalo svoje zobe, je tako potekal spoznavni večer s trivio. Tekom tedna pa so se zvrstili še ŠTUK sniper, ki ga je zaznamoval ženski finale, in obisk splavarskega muzeja, že tradicionalni krst novih brigadirjev. Zadnji večer pa je bil namenjen pikniku z domačini ter FlosFestu, na katerem so se brigadirji zasluženo zabavali. Pomagali so namreč pri košnji prizorišča ter postavljanju šotora.
Ob vsem tem je za energijo brigadirjev skrbelo gostišče Kegljišče. S svojo izvrstno ponudbo hrane ter pijače je gostišče nahranilo brigadirje po napornem delu ali pa jih z zajtrkom pripravilo na nov dan, poln izzivov.
Prostovoljstvo še ne bo tako hitro zamrlo, saj se študentski delovni brigadi z vsakim letom pridružujejo nove generacije, ki jim ni težko poprijeti za delo in ki se zavedajo, da ni vse v denarju. Kljub temu, da za delo na brigadi ne prejmeš plačila, domov odideš bogatejši – s spomini, izkušnjo, novimi prijateljstvi, morda tudi z novo spretnostjo. Velik hvala vsem brigadirjem, ki so se udeležili letošnje delovne brigade. Hvala za ves trud, za vložen čas in za vso dobro voljo, ki ste jo prinesli. Samo ojštro!
ŠOUM
Isidora VELIČKOVIĆ
