Bivanje

Starejših, ki pogosto živijo sami, je več kot mladih – ti do 29 leta živijo doma

V zadnjem desetletju se je število mladih zmanjšalo za 15 odstotkov, število starejših pa povečalo za 29 odstotkov. Veliko mladih živi skupaj s starši, čedalje več starejših prebiva samih. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno 10 odstotkov mladih in 17 odstotkov starejših.

Združeni narodi so leta 1999 razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih in ga namenili razpravljanju o različnih vprašanjih, povezanih z mladimi, in opozarjanju na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno. Letošnja osrednja tema je medgeneracijska solidarnost ter s tem povezano ozaveščanje o medgeneracijskih razlikah in preprekah.

Mladih je čedalje manj

Gibanje števila mladih in starejših v zadnjem desetletju v Sloveniji.

Enotne opredelitve mladih ni. Pogosto mednje štejemo prebivalce med 15. in 29. letom starosti, neredko pa tudi med 15. in 24. letom ali med 15. in 34. letom. Na drugi strani med starejše najpogosteje štejemo prebivalce, stare najmanj 65 let.

V začetku leta 2022 je bilo v Sloveniji 308.000 prebivalcev, starih 15-29 let, in 445.000 prebivalcev, starih najmanj 65 let. Od začetka leta 2012 se je število prvih zmanjšalo za 15 odstotkov, število drugih pa povečalo za 29 odstotkov, s čimer je starejša generacija dosegla in izrazito presegla mlajšo. V letu 2012 je bilo mladih približno 20.000 več kot starejših, desetletje pozneje pa je bilo mladih 136.000 manj kot starejših.

Izobrazbena struktura se izboljšuje

Polovica mladih (15-29 let) ima pridobljeno srednješolsko izobrazbo, 31 odstotkov osnovnošolsko in 19 odstotkov višje- ali visokošolsko. Pri tem je treba upoštevati, da jih je v tej starostni skupini še dobršen del vključen v izobraževanje. Med 29-letniki je izobrazbena struktura že precej drugačna – 7 odstotkov jih je pridobilo največ osnovnošolsko izobrazbo, 52 odstotkov srednješolsko in 41 odstotkov višje- ali visokošolsko.

Pri starejših (65+ let) jih ima prav tako največ srednješolsko izobrazbo, 48 odstotkov. Osnovnošolsko izobrazbo jih je pridobilo 38 odstotkov višje- ali visokošolsko pa 14 odstotkov. Izobrazbena struktura se je v zadnjem desetletju izboljšala tako med mladimi kot tudi med starejšimi.

Malo manj kot polovica starejših brez digitalnih veščin

Za aktivno sodelovanje v digitalni družbi so potrebne digitalne veščine in znanja, povezana z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pri tem se med mladimi in starejšimi pojavljajo precejšnje razlike. Zelo dobro razvite ali osnovne digitalne veščine je imelo več kot 60 odstotkov mladih (16-24 let), med starejšimi (65-74 let) pa je bilo takih nekaj manj kot petina. Po drugi strani ni imelo nobenih digitalnih veščin 2 odstotkov mladih in 45 odstotkov starejših.

Razvitost digitalnih veščin starejših v primerjavi z mlajšimi. 

V letu 2021 so praktično vsi mladi uporabljali internet, 98 odstotkov vsak dan ali skoraj vsak dan, med starejšimi pa 69 odstotkov oseb, od tega skoraj polovica vsakodnevno ali skoraj vsak dan. Med starejšimi neuporabniki interneta jih je več kot polovica navedlo, da niso imeli potrebe po njegovi uporabi, 39 odstotkov se internet ni zdel zanimiv, 28 odstotkov pa jih ni imelo ustreznih veščin za uporabo računalnika ali interneta.

Tudi med starejšimi se povečuje uporaba pametnih telefonov. Od tistih, ki uporabljajo mobilne telefone, jih je 58 odstotkov uporabljalo pametni telefon in 42 odstotkov mobilni telefon s samo osnovnimi funkcijami, npr. možnostjo klicanja ali pošiljanja SMS-sporočil. Do leta 2021 je med to populacijo prevladovala uporaba mobilnega telefona, ki je omogočal le osnovne funkcije. Med mladimi uporabniki mobitelov jih je 96 odstotkov uporabljalo pametni telefon.

Veliko mladih živi skupaj s starši, vse več starejših živi samih

V letu 2021 so se mladi v Sloveniji od svojih staršev odselili povprečno pri starosti 29,6 leta; moški pri 30,9 leta, ženske pri 28,1 leta. To Slovenijo uvršča v zgornjo tretjino držav članic po povprečni starosti ob odselitvi. Povprečje za EU-27 je znašalo 26,5 leta. Najnižje povprečne starosti ob odselitvi mladih so bile na Švedskem, Finskem in Danskem.

64 odstotkov mladih (15-29 let) je živelo v eno- ali dvostanovanjskih hišah, 27 odstotkov v tri- ali večstanovanjskih stavbah, 4 odstoke v dijaških in študentskih domovih, 5 odstotkov pa v drugih oblikah nastanitve, kot so samski domovi, stanovanja v pretežno nestanovanjskih stavbah, posebne skupnosti idr. Od mladih, ki so bivali v običajnih stanovanjih (brez skupinskih in drugih nastanitev), jih je bilo 85 odstotkov uporabnikov stanovanja, katerega lastniki so bili večinoma starši. 10 odstotkov jih je živelo v najemnih stanovanjih, v polovici primerov skupaj s starši. 4 odstotki mladih pa so imeli status lastnika ali solastnika stanovanja, v katerem so bivali.

Mladi v Sloveniji se zelo pozno odselijo od staršev.

90 odstotkov prebivalcev, starih 65 let ali več, je prebivalo v lastniških stanovanjih, kjer je bil vsaj eden od stanovalcev lastnik ali solastnik stanovanja. 4 odstotkov v najemnih stanovanjih, 6 odstotkov pa v uporabniških stanovanjih. Starejši prebivalci so imeli v lasti 38 odstotkov celotnega stanovanjskega fonda v Sloveniji.

Iz leta v leto pa se povečuje delež starejših prebivalcev, ki živijo sami v stanovanju. V 2021 je bilo takih več kot 80.000 ali skoraj petina vseh prebivalcev v tej starostni skupini. Polovica jih je prebivala v eno- ali dvostanovanjskih hišah. V skoraj 70 odstotkov primerov so bile to ženske, povprečno stare okoli 77 let.

o-STA
Arhiv DOSTOP.si, o-STA

Sorodni članki

Back to top button