Prva omemba Vetrinjskega dvora starejša od prvotnih ugotovitev
Vetrinjski dvor, ki se nahaja v središču Maribora, ima daljšo zgodovino, kot je doslej veljalo. Listino s prvo pisno omembo te stavbe so doslej umeščali v obdobje pred 800 leti. Nove raziskave pa dokazujejo, da bi lahko izhajala iz časa pred letom 1209, kar pomeni, da je Vetrinjski dvor najstarejša znana meščanska zgradba v Mariboru.
Direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak pojasnjuje, da listina s prvo pisno omembo Vetrinjskega dvora nima točnega datuma izdaje. “V vseh objavah od 19. stoletja do pokojnega akademika Jožeta Mlinariča, sicer največjega poznavalca srednjeveške zgodovine Maribora, je bil nastanek listine datiran med letoma 1220 in 1224. Zato smo menili, da je letos 800 let od prve omembe Vetrinjskega dvora. Pri preverjanju pa sem naletel na novo letos objavljeno izdajo listine, ki jo datira med okoli leta 1202 in pred letom 1213. Nadaljnjo raziskovanje je pokazalo, da je listino s prvo omembo Vetrinjskega dvora potrebno še bolj natančno datirati med okoli leta 1205 in pred 9. septembrom 1209, ko se Maribor prvič omenja kot trg. Zato je ravnokar minilo 815 let od prve omembe Vetrinjskega dvora,” je pojasnil za STA.
Listino v 19. stoletju napačno datirali
Po njegovih besedah so listino v 19. stoletju napačno datirali v čas med letoma 1220 in 1224, ker so menili, da je bil v tem času opat Vetrinja Konrad III. “Danes vemo, da tega opata ni bilo. Zato je listina morala nastati v času vetrinjskega opata Konrada II. med letom 1202, ko se prvič omenja, in letom 1213, ko se omenja njegov naslednik. Dodaten dokaz za zgodnejšo datacijo sta pečata vojvode Leopolda na listini. Leopold je kot vojvoda dveh dežel od leta 1205 istočasno uporabljal dva pečatnika, kar pomeni, da so njegovi pečati imeli sprednje in zadnje strani. V primeru, kot je ta listina o zadevi na Štajerskem, je na sprednji strani njegov pečat kot vojvode Štajerske in na zadnji strani kot vojvode Avstrije. Tukaj uporabljena pečatnika je Leopold uporabljal med letoma 1205 in 1212,” je pojasnil Hajdinjak.
Omenjena listina je ključna tudi za razumevanje prehoda Maribora iz vasi v trg in kasneje v mesto, ki je v zgodovini prvič omenjeno leta 1254.
Odkritje, da je bil Vetrinjski dvor meščanska in ne plemiška ali cerkvena zgradba, potrjuje, da je bil Maribor že v začetku 13. stoletja živahno naselje z oblikovano družbeno strukturo.
Vetrinjski dvor stoji na robu današnjega Grajskega trga, ime pa je dobil po cerkvenih posestnikih, ki izvirajo iz kraja Vetrinj blizu Celovca. Njegov današnji videz izhaja iz 18. stoletja. Med letoma 1785 in 1806 je v njem delovalo prvo mariborsko gledališče.
STA
Arhiv DOSTOP.si
