Več kot 83 milijonov ljudi po svetu je notranje razseljenih
Zaradi konfliktov, naravnih katastrof in podnebnih sprememb je bilo po svetu lani notranje razseljenih rekordnih 83,4 milijona ljudi, so danes sporočili iz nevladne organizacije Center za spremljaje notranje razseljenih (IDMC). Še pred šestimi leti je bilo notranjih razseljenih za več kot polovico manj, poročajo tuje tiskovne agencije.
Število notranje razseljenih narašča že zadnjih nekaj let, leta 2024 jih je bilo za 10 odstotkov več kot leta 2023, poroča nemška tiskovna agencija dpa. To so ljudje, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, vendar so ostali v mejah svoje države. To pomeni, da niso postali begunci in niso pod mednarodno zaščito, ker so še vedno v rokah svoje države. Ta pa je lahko še vedno vir konflikta ali nevarnosti in jim ne omogoča zaščite.
Skoraj 90 odstotkov vseh notranje razseljenih oz. 73,5 milijona ljudi je moralo svoje domove zapustiti zaradi konfliktov in nasilja. Leta 2018 je bil ta delež 80 odstotkov.
Najhuje je v Sudanu
Med najhuje prizadetimi je Sudan, kjer je notranje razseljenih 11,6 milijona ljudi. V Gazi je takih okoli dva milijona ljudi, kar je skoraj celotna populacija.
Še okoli 10 milijonov ljudi je bilo konec lanskega leta notranje razseljenih zaradi naravnih katastrof, pred petimi leti jih je bilo za polovico manj.
Na novo notranje razseljenih je bilo leta 2024 65,8 milijona ljudi, od tega je bil konflikt odgovoren za 20,1 milijona razseljenih, 45,8 milijona ljudi pa je domove zapustilo zaradi naravnih katastrof, med katerimi so orkani v ZDA.
Zmanjšanje obsega pomoči
Porast števila notranje razseljenih je dodatno zaskrbljujoč ob dejstvu, da je ameriški predsednik Donald Trump po nastopu mandata zamrznil večino sredstev za pomoč tujini. Zmanjšanje obsega pomoči so občutile notranje razseljene osebe, ki jim običajno namenjajo manj pozornosti kot beguncem, ki so se zatekli v druge države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Vsakič, ko se zmanjša financiranje humanitarne pomoči, še ena razseljena oseba izgubi dostop do hrane, zdravil, varnosti in upanja,” je opozoril vodja Norveškega odbora za begunce, ki je ustanovil IDMC, Jan Egeland.
STA
Arhiv DOSTOP.si
