Enkrat brigadir, vedno brigadir ali kam gre Študentska delovna brigada letos
V začetku junija so se predstavniki Študentske delovne brigade udeležili Prostovoljske akademije v Črni na Koroškem, na kateri so povedali tudi zgodbo o brigadi. Zgodbo objavljamo tudi mi, hkrati pa te vabimo, da se jim letos med 18. in 26. julijem pridružiš v Osilnici.
Začelo se je z nadebudnim študentom Zokijem in potresom v Bovcu
Zgodba študentskega prostovoljstva in Študentske delovne brigade sega v ne tako davno leto 1999. Prvi stavek zgodbe je zapisal takrat zgolj 21-letni vsestranski študent Zoran, ali kot ga kličemo danes, Zoki.
Za trenutek si prislikajmo idilično pokrajino, obdano z gorami in gozdom, visokimi iglavci in bogatimi listavci, nekoliko odmaknjeno od »resničnega« sveta. Krasijo jo hiške in kmetije, v katerih bivajo nadvse prijazni ljudje, ki vsakega tujca sprejmejo odprtih rok. Ne, to ni pravljica, to je Bovec, kraj, v katerem je potekala prva Študentska delovna brigada.
Kljub temu, da Zoki med brigadirji velja za neke vrste superheroja, je za svojo odpravo potreboval ekipo. Ni mu bilo težko najti nekaj deset študentov, prijateljev, ki bi se na to dogodivščino podali brez vprašanj. Pričakalo jih je razdejanje, ki ga je povzročil potres. A so s skupnimi močmi in pomočjo domačinov premagali ovire in občini Bovec podali roko, ko jo je ta najbolj potrebovala.
To je bil le začetek dolgoletnega potovanja, ki traja še danes in ki bo trajalo še naslednja leta!
Ko se najhujša nočna mora uresniči …
V preteklih letih je marsikateri Slovenec na svoji koži izkusili, kako je, ko se uresniči najhujša nočna mora. Ko zaradi naravne katastrofe izgubiš vse ali pa skoraj vse. Ko se je brez pomoči ostalih nemogoče izkopati iz črne luknje, v kateri si se znašel.
Tukaj pridejo na vrsto brigadirji Študentske delovne brigade. Vsi, ki se pridružijo tem plemenitim vrstam, so na krstu zaprisegli k pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo, in tega se zvesto držijo. Ravno zato vsako leto tabor za skorajda dva tedna postavijo v občini, ki si želi pomoči in jo tudi potrebuje.
Z občino Črna na Koroškem ter z županjo ima Študentska delovna brigada prav poseben odnos. Trdne niti so se stkale leta 2018, ko so brigadirji prvič gostovali v tem kraju. Drugič pa je brigadirje poklicala narava in uničujoče poplave, katerih posledice so marsikje vidne še danes.
Ni bilo težko v eni uri spakirati potovalke in se posloviti od mame. Prav tako ni bilo težko celega dne preživeti v škornjih in po najboljših močeh prispevati k izboljšanju situacije. Težko pa je bilo videti žalost in obup vseh, ki so jih poplave najhuje prizadele. Pa vendar iskrice v očeh domačinov niso nikoli popolnoma ugasnile. Ob pomoči, ki so je bili deležni, so zasijale samo še močneje. Srce je bilo za Črno in izkušnja, čeprav huda, je brigadirje s Črno povezala bolj, kot so si lahko predstavljali.
S prostovoljstvom zaslužiš izkušnje, nore spomine in neprecenljive odnose
Kljub temu, da je denar nujen in marsikdo raje poleti dela, pa ti 10 dni prostovoljnega dela lahko prinese veliko več bogastva, kot bi ga utegnil zaslužiti. Nasmehi na obrazih domačinov, lepe besede in vsakoletni žalostni slovesi, nova prijateljstva, nove naveze in nenazadnje tudi nove simpatije so zgolj vrh vsega, kar Študentska delovna brigada nudi študentu.
Ekipa se zamenja skorajda vsako leto. Študenti prihajajo in odhajamo, pa se vsako leto vračajo. Tudi tisti s službami si še vedno rečejo »Daj, grem vsaj pogledat!«. V družbi še kakšnega starega brigadirja se odpeljejo do občine, v kateri gostijo takratno Študentsko delovno brigado. Tam jih vsako leto odprtih rok in nasmejanih lic sprejme Zoki, še vedno mladosten kot že skoraj 30 let nazaj.
Biti brigadir ni samo naziv, ni samo nesmiselna izkušnja, ki jo pozabiš do naslednjega poletja. Je posebna čast in je zavedanje, da si prispeval k temu, da je življenje nekoga vsaj za trenutek lažje in lepše. Je zavedanje, da tudi majhna dejanja pustijo velik pečat.
Biti brigadir nima roka trajanja – je poslanstvo, ki te na najboljši možni način spremlja celo življenje.
Letos gremo v Osilnico, pridi z nami!
Letošnja zgodba Študentske delovne brigade se bo pisala od petka, 18. julija, do sobote, 26. julija v majhni dolenjski občini, imenovani Osilnica. Tabor bo postavljen v neposredni bližini rek Kolpe in Čagranke. Tudi letos bo med 40 in 50 študentov poprijelo za kosilnice, lopate, kladiva, čopiče in še marsikaj. Letos bodo pomagali pri obnovi visečega mostu ter opravljali lažja fizična dela (obnove manjših objektov, urejanje okolice, zaščita dreves pred bobri itd.).
Avtobus bo brigadirje brezplačno popeljal iz Maribora na Dolenjsko, kjer bodo osem dni spali v šotorih in jedli tri obroke na dan. Udeležba je popolnoma zastonj. Po delovnem dopoldnevu vsak dan sledi pestro popoldansko in večerno (študentsko) druženje ob programu, harmoniki in kitari.
Pa še to: za udeležbo ne potrebuješ znanja o različnih orodjih in delih. Potrebuješ le voljo in pripravljenost na pomoč. Samo ojštro!
ŠDB / NE
Arhiv ŠDB
