Odprta znanost zaenkrat prej fiktiven pojem kot resničnost
Pri raziskovalnem delu, kot je na primer pisanje seminarskih in zaključnih del, se mnogokrat srečamo z večnim problemom: kje najti dobre in zanesljive vire? In še bolje: kako do njih dostopati? Nekatere znanstvene vsebine so nam že prosto dostopne, do zares odprte znanosti pa manjka še nekaj korakov.
Na spletu najdeš popoln znanstveni članek, ki ima samo eno napako. Dostop do njega bi te (tudi po dvigu cen v turizmu) stal skoraj toliko kot polpenzion v povprečno dobrem slovenskem hotelu. Kaj pa zdaj?
Preko Univerze v Mariboru nam je s študentskimi identitetami in na univerzitetnem omrežju sicer omogočen dostop do nekaterih virov, velikokrat pa po vnetem iskanju na koncu vseeno pristanemo pri tem, da bi za dostop do članka morali plačati. In običajno ne gre za nizke vsote.
Odprta znanost nujna za krepitev našega zaupanja v znanost
Odprta znanost oz. odprto spletno objavljanje znanstvenih dosežkov pa je zaradi zagotavljanja relevantnih in preverjenih informacij ter približevanja znanosti poljudnoznanstvenemu človeku absolutna nuja.
Na to opozarjajo tudi na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), kjer so v luči vzpostavljanja platforme Open Science Slovenia v začetku marca izvedli posvet na temo priložnosti in pasti odprte znanosti.
Ideja platforme Open Science Slovenia je omogočanje odprtega in javnega dostopa do znanstvenih del in publikacij.
Opozorjeno je bilo na nujo evropske reforme vrednotenja znanosti, saj je resnično problematično, da so znanstvene založbe najbolj dobičkonosna gospodarska dejavnost na svetu – tako se bogatijo na račun znanja željnih občih raziskovalcev. Glede na donosnost panoge pa se pojavlja tudi vprašanje, koliko (in če sploh) imajo od tega dejanski avtorji znanstvenih vsebin.
Kje pa lahko znanstvene članke najdeš trenutno?
Ker se bliža sezona pospešenega pisanja zaključnih del, v upanju na svetlo prihodnost odprte znanosti preveri še nekaj povezav do virov bolj ali manj dostopnih znanstvenih vsebin:
- zakladnice zaključnih del: vsaka izmed slovenskih univerz ima svojo bazo zaključnih (in ostalih) del. Univerza v Mariboru (UM) ima Digitalno knjižnico UM, Univerza v Ljubljani (UL) Repozitorij UL, Univerza na Primorskem (UP) Repozitorij UP in Univerza v Novi Gorici (UNG) Repozitorij UNG,
- znanstvene vsebine slovenskih raziskovalnih organizacij združuje Nacionalni portal odprte znanosti (prej omenjen Open Science Slovenia),
- usmerjanju študentov UM je namenjen zapis o elektronskih virih, kjer lahko najdeš navodila za dostopanje do njih in seznam nekaterih znanstvenih zbirk, ki naj bi v času pandemije omogočale prost dostop,
- na koncu dneva pa se še zmeraj lahko obrneš na dobri stari Google Učenjak oz. Google Scholar, ki ti bo pomagal pri iskanju pravega (in če bo sreča na tvoji strani, tudi dostopnega) vira. Če si nekoliko iznajdljiv, lahko do njega prideš tudi po kaki stranski poti.
Ker je dostop do odprte znanosti na nek način privilegij, pa ob tem ne pozabi, da je tvoja dolžnost, da vse uporabljene vire tudi ustrezno navedeš.
Sara VOCOVNIK, STA
Unsplash
