Onesnaženost zraka ubije več ljudi kot kajenje
Samo v Evropi onesnažen zrak letno terja skoraj 800 tisoč žrtev
Onesnažen zrak je po številu človeških žrtev, ki jih terja, prehitel cigarete in tobak, ugotavlja nova raziskava nemškega Inštituta Maxa Plancka objavljena v European Heart Journal.
V European Heart Journal objavljena raziskava pod vodstvom Inštituta Maxa Plancka za kemijo je ugotovila, da je onesnaženost zraka odgovorna za skoraj 9 milijonov prezgodnjih smrti letno – kar dvakrat več kot so raziskovalci predhodno predvidevali. Če so predhodne raziskave ocenjevale, da je umazan zrak globalno terjal 4,5 milijona človeških življenj, je nov pristop k raziskovanju razkril, da je številka precej višja. Raziskovalci so tokrat upoštevali tudi zdravstvene posledice dihanja umazanega zraka.
Onesnaženje pogosto vodi do srčnožilnih zapletov
V Evropi zrak najmočneje onesnažujejo PM2.5 delci. Gre za tiste delce v naši atmosferi, ki v premeru merijo manj kot 2,5 mikrometra. V ozračje pridejo predvsem s pomočjo izgorevanja fosilnih goriv, industrijskega kmetijstva in zažiga lesa. Zaradi svoje majhnosti lahko uspešno prodrejo v globine naših pljuč, od tam pa v srčnožilni sistem, kjer povzročajo številne zaplete. Med z onesnaževanjem povezanimi prezgodnjimi smrtmi v Evropi, ki jih je po novi raziskavi letno okoli 790 tisočim, so največ smrti so povzročili srčni napadi in kapi – onesnažen zrak namreč vidno poškoduje stene srčnih žil, zaradi česar se skozi čas zožijo.
Upoštevanje Pariškega sporazuma bi za Evropo letno pomenilo 55 tisoč smrti manj
Če številke postavimo v perspektivo, onesnažen zrak letno terja več življenj kot s kajenjem povezani zdravstveni zapleti, ki so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) leta 2015 zahtevali 7,2 milijona svetovne populacije. A medtem, ko je kajenje osebna odločitev, pa breme onesnaženosti nehote nosimo vsi prebivalci. Zato avtorji raziskave pozivajo WHO k spremembi smernic o varnem nivoju PM2.5 delcev v ozračju. Verjamejo, da bi s sledenjem Pariškemu sporazumu o podnebnih spremembah iz leta 2015 hkrati zmanjšali letno število evropskih smrti za vsaj 55 tisoč.