Pasivno kajenje – zaščiti se pred nevarnostmi
Kjer kadijo kadilci, tudi nekadilci vdihavajo tobačni dim - iste škodljive snovi kot kadilci. To imenujemo pasivno kajenje ali izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja.

Tobačni dim vsebuje več kot 7000 različnih kemičnih snovi, stotine od teh so škodljive zdravju, okoli 70 jih povzroča raka. Varne ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu ni; kakršenkoli obseg izpostavljenosti tobačnemu dimu je škodljiv zdravju.
Vsaka izpostavljenost tobačnemu dimu je škodljiva zdravju.
Dolgotrajna izpostavljenost tobačnemu dimu lahko med tistimi, ki ne kadijo, privede do pojava istih bolezni kot pri kadilcu. Pri odraslih nekadilcih pasivno kajenje poveča tveganje za koronarno srčno bolezen, možgansko kap in pljučni rak ter številne druge bolezni.
Posamezne skupine prebivalcev so še posebej ranljive za učinke pasivnega kajenja, to so dojenčki, majhni otroci, nosečnice in bolniki s kroničnimi boleznimi, npr. dihal, srca in ožilja. Pasivno kajenje je lahko vzrok nenadne smrti dojenčka, če mu je pa izpostavljena nosečnic, škodi tudi zdravju še nerojenega otroka.
Izjemno nevarno je kajenje v avtomobilu
Kajenje v majhnem prostoru, kot je avtomobilska kabina, privede do visoke koncentracije škodljivih snovi iz tobačnega dima. Odpiranje oken ali zračenje ne zadoščata ne v avtomobilih kot tudi ne v stanovanjskih prostorih.
V Sloveniji je od 2007 naprej prepovedano kajenje tobačnih izdelkov v zaprtih in javnih delovnih prostorih, od marca 2017 tudi kajenje v vseh vozilih v navzočnosti oseb, mlajših od 18 let.
Kljub prepovedim je pasivno kajenje v Sloveniji še vedno razširjeno predvsem v domačem bivalnem okolju. Pasivno kadi več kot vsak peti odrasli nekadilec, kar je skoraj 304.000 odraslih prebivalcev. Člani družine kadijo v stanovanju oziroma bivalnih prostorih v 12 % gospodinjstev, v katerih živijo mladoletne osebe. V teh gospodinjstvih pasivno kadi 93.500 mladoletnih oseb.
Zašiti se pred pasivnim kajenjem
Ne dovoli, da kdo kadi kjerkoli v tvojem domu. Ne dovoli, da kdo kadi v tvojem avtomobilu, tudi če so odprta okna avtomobila ali je vključeno prezračevanje. Poskusi zagotoviti, da ne bo nihče kadil v bližini tebe. Če kadiš, opusti kajenje.
Opustitev kajenja je koristna za zdravje v katerikoli starosti, največje koristi pa prinaša pred 40. letom starosti. V Sloveniji so na voljo različne vrste dodatne pomoči pri opuščanju kajenja.
Brezplačni svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja na številki 080 2777 deluje vsak dan, tako med delovniki, kot tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Zdravstveno-vzgojnih centrih in Centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih so na voljo brezplačna individualna svetovanja in skupinske oblike pomoči, za udeležbo ni potreben predhoden obisk pri osebnem zdravniku ali napotnica.