Za vse tiste, ki se odpravljate na pozne počitnice.
Poletje se sicer res približuje koncu, a študenti imamo ta privilegij, da lahko tople septembrske dni še vedno izkoristimo za poležavanje pod borovci. S knjigo v roki, seveda.
Tokrat predstavljamo moderno mladostno izpoved v romanu Nataše Sukič z naslovom Bazen in kriminalko Jake Tomca, 720 utripov srca. Ne gre za tipično lahkotno branje, ki bi človeku kot prvo padlo na pamet, ko sestavlja svoj »to read« seznam za na plažo, lahko pa poskusiš, če ti dišijo malo bolj zahtevne bukve.
Bazen
Nataša Sukič
Moderni roman Nataše Sukič je prvoosebna izpoved mladostnice, ki se sreča s svojo prvo lezbično izkušnjo. Avtorica gradi zgodbo s pomočjo fragmentov, kratkih odstavkov, ki jih niza kot posamezne misli in spomine, ki sestavljajo pripovedovalkin spominski bazen. Pripovedovalka pogosto preskakuje med različnimi dogodki iz preteklosti, ki jih niza spontano in asociativno, vendar pa je branje kljub modernemu slogu pisanja razumljivo.
Skozi uvodno opisan preplet njenih odnosov in razmer bralec spoznava celotno sliko njenih doživljanj tako bližnjih kot sveta. Predvsem je nazorno opisan odnos z očetom, ki jo je zapustil, in duševno bolno mamo, ki ni zmogla skrbeti zanjo in za sestro.
Osrednje dogajanje se najprej vrti okoli prijateljstva z Oli, a ko se kasneje na njeno šolo vpiše Iza, se med njima zaiskri tudi ljubezen in privlačnost. Tako pride do preskoka s prijateljstva z Oli na ljubezensko nabit odnos z Izo, kar pripelje do nekakšnega prijateljsko-ljubezenskega trikotnika, v katerem se Oli počuti odrinjeno in zapostavljeno. Dobro je predstavljena razlika med prijateljskimi čustvi in privlačnostjo. Zanimivo obravnavan je tudi motiv anoreksije, do katere pripovedovalko pripelje stava in solidarnost do Oli, vendar pa se ta razvije v dejansko motnjo – ta je obravnavana kot modna muha oziroma posledica uporništva.
Poleg zmede, ki jo pripovedovalki povzroči spoznanje drugačne spolne usmeritve, pa najdemo v delu tudi motiv sočutja do vseh živih bitij in posledično močan motiv veganstva. Posebej fascinirana je nad mravljami, ko ji oče že v otroštvu razloži njihovo delovanje.
Roman obravnava problematiko mladostništva in odraščanja, ob tem pa se veliko dotika tudi lezbične in feministične scene ter zgodovine lezbičnega gibanja. Med branjem lahko prehajamo z zunanjih dialogov, ki so navedeni v obliki alinej ali pa z ležečim tiskom, na notranje doživljanje in pripovedovalkine spomine. In ravno zaradi omenjenega modernističnega stila pisanja bi bil roman primernejši za zahtevnejše bralce.
720 Utripov srca
Jaka Tomc
720 utripov srca ali 12 minut je rdeča nit, ki prepleta napete dogodke v zgodbi. Ne gre za klasičen kriminalni roman, ampak za čtivo, v katero so vpeti elementi znanstvene fantastike in situacijskega humorja, ki v zdravi meri bogati knjižno delo. Glavni akter Rok Jazbinšek je mlad kriminalist, ki na dan spije od štiri do sedem skodelic kave in pokadi škatlico cigaret, pri čemer se zaveda, da ne živi povsem zdravo. Živi s partnerico Kajo, ki jo neskončno ljubi.
V romanu ne manjka poglobljenih monologov, dialogov in intimnih izpovedi lika, prav tako pa nas, bralce, povabi v policijski delovnik in nam predstavi tovrstni žargon. Medtem ko Rok raziskuje slovensko mamilarsko sceno, se mu življenje obrne na glavo. Ustrelijo njegovega najboljšega prijatelja, poleg tega se mu začenjajo dogajati čudne stvari. Na njegovem prenosniku se namreč znajde njegov dnevnik iz prihodnosti, ki mu za vedno spremeni tok življenja. Zgodba bralca pahne v svet razmišljanja o vzporedni resničnosti in v iskanje odgovorov na vprašanja, kot je denimo: Kaj bi storili, če bi lahko videli potek svoje prihodnosti? Bi si upali pogledati vanjo ali bi raje ostali v senci nevednosti? Glavni lik se poigra s časom in nam s tem zagotavlja napeto branje, ki ga ni mogoče odložiti, obenem pa nam postreže z življenjskimi nauki, iz katerih se lahko marsikaj naučimo.
»Življenje ni filmski festival. Nihče ne razvije rdeče preproge pred tabo ali ti porine kipca v roko, ker si se pravilno odločil. Nobenega aplavza ni, nobenega zmagoslavnega govora. Nobene limuzine, ki bi te odpeljala na novo pot, nobenih kričečih oboževalk ob njej. /…/ Življenje se dogaja tam, kjer ni nikogar. V naših glavah in naših srcih,« razmišlja glavni lik, pri čemer nas prizemlji, nas spodbuja, da razmišljamo realno in hkrati čustveno. Ravno to, da znamo biti in realisti in čustveni, je meni osebno navdihujoče. Včasih je oboje hkrati težko biti.
Zdi se, da avtor Jaka Tomc s pisanjem romana raste, prav to želi tudi za bralce. Roman življenjske situacije pogleda s področja psihologije – človeško psiho in vedenje in daje razmislek o razsodnosti človeka v kritičnih situacijah. Življenje je neprestan boj z notranjimi demoni ali kot napiše avtor: »Življenje je doktorska disertacija, ki jo prebirajo polpismeni osnovnošolci.« Marsikdaj na preizkušnje nismo pripravljeni, a vsaka čast, če kljub temu ne pozabimo živeti.
Ostalo vsebino iz revije Spekter, april 2018 lahko najdeš v spletni čitalnici.
Ana LAH, Simona DIJAK
Založba Litera, Manični poet
