Pred 160 leti je umrl pravljičar Jacob Grimm, starejši izmed bratov Grimm

Jacob Grimm, ki se je rodil 4. januarja 1785 v Hanau v veliki družini in kot njegov brat Wilhelm študiral pravo, je po študiju delal kot knjižničar v Kasslu. Od leta 1830 je bil profesor v Goettingenu, nato pa še v Berlinu.

Velja za utemeljitelja germanistike, ukvarjal pa se je tudi z mitologijo in filologijo nemškega jezika. Z Nemško slovnico je postavil temelje nemškemu jezikoslovju in narodopisju. Skupaj z bratom sta izdala Nemške sage in prve zvezke velikega Nemškega slovarja. Velikega pomena je tudi njegovo izdajanje in obdelava stare ljudske poezije in knjižnih spomenikov.

Z bratom Wilhelmom Grimm (1786-1859) sta bila navdušena zbiratelja ljudskih pripovedk in pravljic in sta tako veliko pravljic rešila pred pozabo, saj sta zgodbe, ki so se dotlej ohranjale le z ustnim izročilom, zapisala.

Njuna prva zbirka je vsebovala 86 pravljic, ki pa so bile po mnenju številnih ljudi preveč okrutne in erotične, zato sta brata v poznejših izdajah določene pravljice črtala, nekatere predelala, predvsem pa jih očistila golote in drugih za takratne bralce spotakljivih reči.

Pravi uspeh sta doživela šele z angleško ilustrirano izdajo, zato sta ilustracije uvedla tudi v naslednjo nemško. Pravljice sta prenavljala vrsto let, vse do leta 1857, ko je izšla sedma, velika izdaja. Na to izdajo se naslanja tudi slovenski prevod Grimmovih pravljic Polonce Kovač, ki je izšel leta 1993, so zapisali pri Mladinski knjigi, ki je izdala prevod.

Za njune najbolj znane pravljice veljajo Rdeča kapica, Janko in Metka, Žabji kralj, Trnuljčica, Sneguljčica in sedem palčkov, ki so bile vse, kot omenjeno, v prvotni obliki bolj krute in manj prizanesljive do mlajših bralcev. Od leta 2005 so Grimmove pravljice na seznamu Unescove kulturne dediščine.

STA
Arhiv DOSTOP.si