Dosjeji Ψ ob dnevu žena z nizom kratkih psiholoških predavanj

V Pisarni je ob dnevu žena potekal niz kratkih psiholoških predavanj, s katerim je Društvo študentov psihologije Maribor obeležilo praznik žensk. O neenakopravnosti med spoloma v znanosti, nevroseksizmu in moči spolnih vlog so spregovorili trije študenti psihologije, Ana Globokar, Vita Vuk in Aljaž Bogolin. Govorci večera prihajajo iz skupine študentov Dosjeji Ψ, ki deluje pod okriljem društva.

Dosjeji Ψ so skupina v Društvu študentov psihologije Maribor, ki skuša na kratek in poljuden, a znanstven način razbijati mite. V obliki krajših predavanj se trudijo širšo javnost seznanjati z različnimi psihološkimi dognanji in splošnimi psihološkimi resnicami.

Ali znanost še vedno nosi moški spol?

Na dogodku, ki je bil za obiskovalce brezplačen, je prva spregovorila Ana Globokar. Študentka drugega letnika psihologije je predavala o neenakopravnosti med spoloma v znanosti. Skozi predavanje se je spraševala, če znanost še vedno nosi moški spol. Ženske se namreč še dandanes srečujejo z določenimi preprekami, ki jim otežujejo vstop v znanost in delovanje v njej. Izvedeli smo, da samo četrtino nacionalnih parlamentov predstavljajo ženske, trenutno pa je državnih voditeljic na svetu zgolj enajst.

Moški iz Marsa, ženske iz Venere?

Drugo predavanje je vodila Vita Vuk, ki se je osredotočila na nevroseksizem oz. razlike med ženskimi in moškimi možgani. Pa te res obstajajo? Zelo kompleksno vprašanje, saj so znanstveni dokazi za očitne razlike med možgani obeh spolov v resnici precej skopi. Zaradi vrste dejavnikov, ki bi lahko vplivali na naše možgane, je bilo predavanje zaključeno kar z mislijo, da se razlikujejo možgani katerihkoli dveh oseb, strogo ločevanje na moške in ženske možgane pa je morda prestrogo.

Vsi imamo radi modro

Večer je zaključil Aljaž Bogolin s predavanjem “Modro fantom, roza puncam: Moč spolnih vlog v družbi”. Študent je spregovoril o spolnih vlogah in njihovih sledeh v družbi, predavanje pa se je začelo z izbiro med roza in modro masko. Modro barvo naj bi namreč preferirali tako otroci kot tudi odrasli obeh spolov.

Spolne vloge kot take pa so v družbi še vedno trdno zakoreninjene in lahko prinašajo veliko slabega. Ob zaključku predavanja je bilo govora o načinih, kako strupen vpliv spolnih vlog izničiti (ali vsaj zmanjšati). Lego kocke in barbike namreč ne bi smele nositi nobenih konotacij spola, enako pa velja tudi za čustva, ki bi jih kateri izmed spolov smel čutiti.

Sara VOCOVNIK
Sara VOCOVNIK