Dostopovih 15: včasih urednik, danes uspešen producent – Jakob Šuster

“Dostop je bil moj faks”

Tako naš pogovor začne Jakob Šuster. Danes vodi agencijo za video in filmsko produkcijo Black Lime, ki ustvarja vsebine za naročnike kot so Spar, mBills, Lidl in drugi. Na Dostopu je začel delati leta 2013 kot fotograf in novinar, potem pa je ob odhodu predhodnega urednika Grege Popiča do leta 2016 prevzel delo urednika.

Kako je doživel prehod iz novinarja na urednika? “Kot ful dober challenge, izziv. Všeč mi je bilo, da mi je nekdo zaupal, mi dal možnost, da prevzamem odgovornost,” odgovorja Jakob. Ekipa je bila takrat res številčna, mnogi so bili na Dostopu že dlje časa kot on. “Takrat mi je to predstavljalo izziv, zdaj pa bi rekel, da ja,” pove o tem ali je bilo težko stopiti v velike čevlje svojega predhodnika. Spominja se, da jih je bilo takrat v ekipi več kot 10, kar je od njega zahtevalo veliko koordiniranja sodelavcev, balansiranja vsebin in pogledov.

Ogromen del Dostopa predstavlja tudi pripadnost ekipi in delu. “Vidiš, da se na koncu nič ne zgodi zaradi denarja, ampak zato ker nekaj rad delaš, ker si pripaden, ker imaš nek zagon,” pove Jakob. “To je osnova za lajf, za karkoli potem delaš naprej,” še poudari.

Ko si “not”, se sploh ne zavedaš znanja, ki ga črpaš

Čeprav je po izobrazbi magister medijskih komunikacij, priznava, da te na faksu prevečkrat zasipajo z balastom, ki ti v realnem življenju ne pomaga veliko. “Takšna platforma je pa hub, valilnica, kjer se spoznaš s prakso: vidiš različne vidike medijske produkcije, vidiš kaj je novinarstvo, kaj je pokrivanje dogodkov, spoznaš se z in house marketinško agencijo …” In prav mentorstvo ter znanja, ki jih dobiš na Dostopu že v času študija, so stvari, ki so ključne za lažji začetek karierne poti.

Takrat v realnem času pa se pridobivanja takih kompetenc sploh ne zavedaš. “Ti si pač v tem flowu. Kul ti je fotkat, kul ti je snemat, kul ti je pisat zgodbe. Potem pa mine par let, delaš neko svojo zgodbo in se počasi pričneš zavedati, kaj si dobil,” pove o svoji izkušnji.

Vse to je pomagalo tudi njemu: “Definitivno sem vse, kar sem se naučil, potem prenesel v neko svojo zgodbo. Vodenje ekipe, prevzemanje odgovornosti, zavedanja, da nič ni samoumevno,” našteje. V času urednikovanja pa je dobil tudi čisto specifično poklicno deformacijo – pikolovsko popravljanje tekstov in močan filter za kreativno pisanje. Ampak z nasmehom pripomni, da so to same dobre deformacije.

In za na konec …

Seveda pogovora nismo mogli zaključiti, ne da bi obudili spomine tudi na bolj študentske trenutke. Jakob kot urednik sicer ni bil na terenu z ekipo in zato pravi, da je seznam anekdot nekoliko skromnejši, pa vseeno ima v rokavu nekaj zgodbic.

Takšna, ki jo lahko povemo, je tista o videih, ki so se spremenili v legende slovenskega interneta. “Mi smo takrat v enem obdobju ful pokrivali partye,” začne. “Takrat so se z našimi videi dogajali viralni momenti. Jaka in Franci sta pokrivala par eventov in iz tistih videev so nastale legende,” pove. Naj namignemo, da gre za eno koroško zabavo na Štuku.

Urška JAKOPIN
osebni arhiv