Festivalski vlak se z neverjetno hitrostjo približuje polovici letošnjega Lenta. Četrti dan je postregel z najrazličnejšimi variacijami glasbenih oblik, od elektronskih hiphop techno ritmov, tolminskih zvokov prvinskosti, klasičnih violin pa do jazza v abstraktnem spoju čela in bobnov. Pa plesnimi, navadnimi in standup predstavami. Kaj reči? Tudi ponedeljek ni ostal dolžan prav na nobenem odru.
Začeli smo na ulicah. Z Ano Desetnico in performansom dis:locirano, ki izkorišča urbane danosti prizorišča, da s svojimi gibi, sinhronostjo in izraznim plesom zarača okolico. Potovali smo v Unionsko dvorano, kjer so nastopili violinski Trio Divertimento, trobentač Jošt Kavšek, pianistka Špela Horvat Gönc in hramonikašica Špela Naglič.
Tudi Glavni trg se lahko prelevi v gozdno zvočno pravljico
Seveda nismo šli kar mimo Triglav odra v Mestnem parku. Elektronski techno jungle zvoki izpod rok Niksona pomešani z izjemnim vokalom Žigana Kranjčana in njegovimi plesnimi mojstrovinami. Pridružil se jima je tudi plesalec Ian Hotko in v dobri uri so ustvarili elektronski, a podžanrsko skorajda neoprijemljiv performans.
Čisto spontano in popolnoma smiselno se pot nadaljuje na Jurčkov – Večerov oder, ki se je ta ponedeljek odel v mističnost prvinskih zvokov tu in tam začinjenih s kitarskim rifom. Balkalina Velika popolnoma intimno poustvarja zvoke narave, ki se mojstrsko prepletajo z besedili v primorščini ali še natančneje čadrgščini, od koder prihajajo. Zdelo se je, da smo se vsi skupaj preselili v nek skrit gozdiček, kjer ti je veter risal vzorce po obrazu, vile pa so božale tvojo dušo. In natanko tako so zveneli lutnja, kitare, tampura brač, francoski in krilni rog Bakaline Velike – intimno, duhovno, pristno.
| Banda Ferdamana je v originalni zasedbi navdušila.
| Bakalina Velika na Glavnem trgu.
| Ulično gledališče Ane Desetnice.
Češke sanje ali zgolj ena velika potegavščina?
Po dušobožajočem doživetju pa streznitev v Češke sanje. V Obratu se je v sklopu Mednarodnega festivala dokumentarnega filma DOKUDOC predvajal film Češke sanje (Ceský sen). Režiserja filma se odločita postaviti izmišljen supermarket in prepričati čimveč Čehov, da pridejo na otvoritev, kjer je pa postavljena samo kulisa.
Kako močno smo vpeti v potrošništvo, kako enostavna je pravzaprav manipulacija ljudi in kako dolgo nazaj smo že izgubili stik sami s seboj – je le nekaj zaključkov, ki se porodijo med gledanjem filma. Humoristično prodoren, na trenutke nemoralen in z bogato bero gradiva za razmišljanje. Konca in pogovora po filmu žal nismo dočakali, je pa ta v celoti dostopen tudi na Youtubu.
Čelo + bobni = izvenzemeljska kreacija
Na Glavnem odru smo s četo vrhunskih ex-yugo pevcev podoživljali nostalgijo, z originalno Bando Ferdamano pa širili obzorja improvizacijskega gledališča. Na Minoritih je po nedeljski mojstrovini v Sodnem stolpu nastopil Kristijan Kranjčan, vodja letošnjega Jazz Podija. Drummingcellist, ki je virtuoz na čelu in bobnih, igra pa tudi oba instrumenta hkrati, je z Big Bandom RTV v čisto novi preobleki predstavil svoje skladbe iz albuma Abraxas.
Ob pomoči Lojzeta Kranjčana, ki je skladbe priredil in dirigiral bandu, z vrhunskim Markom Črnčecem na klavirju in ostalimi virtuozi v bandu, smo se preselili v drugo dimenzijo zvoka. Kristijan je spontano preklapljal med instrumentoma in kreiral popolnoma nova zvočna doživetja. Na trenutke se je že zdelo, da smo zapustili jazzovske vode, prešli zvočni kaos in se spustili na sibirske planjave. Igra tonov, solo trenutkov, harmonij, zvokov in ritma se je na koncu združila v epski zaključek. Tak, kot se za vodjo Jazz Podija spodobi.
Kaj nas čaka danes?
Nekaj dežnih kapelj bo pospremilo otvoritev že 35. Folkarta, Tadeja Toša, na Jazz Podiju pa brata Kranjčan. Zdi se, da je rdeča nit letošnjega leta prav družina Kranjčan. Po nastopih moškega dela (Žigana, Kristijana in očeta Lojzeta) bo namreč najmlajše v petek razvajala še Romana Kranjčan.
Spremenjen urnik zaradi dežja najdeš tukaj.
Urška JAKOPIN
Žan SENIČAR, Urška JAKOPIN
Žan SENIČAR
