Okolje

Tropski gozdovi izgubljajo sposobnost absorpcije ogljika

Tropski gozdovi po svetu zelo hitro izgubljajo zmožnost absorpcije ogljikovega dioksida iz toplogrednih izpustov, raziskovalci pa menijo, da bi jo lahko amazonski deževni gozd že v 15 letih povsem izgubil, je pred kratkim poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Tropski gozdovi poskrbijo za okoli polovico absorpcije ogljika na kopnem, vendar zaradi človekove dejavnosti postajajo vse hitreje zasičeni. Gozdovi delujejo kot sprejemniki ogljika, če v procesu fotosinteze porabijo več ogljika, kot ga pridelajo oziroma kot ga nastane zaradi izgube dreves kot posledice požarov, suše ali sečnje.

Gozdovi izginjajo različno hitro, absorpcijska sposobnost amazonskega gozda pa se zmanjšuje veliko hitreje kot v tropskih gozdovih podsaharske Afrike.

Ekipa pod vodstvom raziskovalcev iz Evrope in Afrike je opazovala rast dreves in podatke o izginjanju gozdov v enajstih državah v Afriki za 50 let nazaj. Te je primerjala s podobnimi meritvami na več kot 300 lokacijah v amazonskem deževnem gozdu.

Ugotovili so, da so zaradi višjih stopenj CO2 gozdovi rasli nekoliko hitreje. Ti bolje uspevajo v okoljih bogatih z ogljikom. Vendar so obenem tudi ugotovili, da se ta prirast, ki predstavlja potop CO2, lahko izniči. Izniči ga zaradi izginjanja gozdov, ki ga povzročajo ekstremna vročina in suše.

Kaj se bo s tropskimi gozdovi dogajalo v prihodnosti?

Znanstveniki so na osnovi teh podatkov naredili modele izginjanja gozdov za naslednjih 20 let. V študiji, objavljeni v reviji Nature, so ocenili, da bo do leta 2030 zmožnost za absorpcijo CO2 v afriških gozdovih padla za 14 odstotkov. V Amazoniji pa naj bi praktično izginila do leta 2035.

“Tolikšen upad je več desetletij hitrejši kot najbolj črnogledi modeli podnebnih sprememb,” je za AFP dejal Wannes Hubau. Hubau je strokovnjak za gozdne ekosisteme v belgijskem Kraljevem muzeju za srednjo Afriko.

“Umrljivost je naravni del cikla gozdnih dreves. Vendar pa smo ta cikel zaradi izpuščanja tako velikih količin CO2 v zrak pospešili in njegov obseg povečali do neznanih razsežnosti,” je povedal.

Pariški podnebni dogovor

Kljub dokazom da predvsem amazonski pragozd že desetletja izgublja zmožnost vsrkanja ogljika, več scenarijev zmanjševanja emisij v Pariškem podnebnem dogovoru predvideva, da bodo gozdovi lahko služili kot dolgoročni potop CO2 iz ozračja.

Več držav je sicer napovedalo, da bodo posadile več dreves. Veliko velikih podjetij pa načrtuje masovne pogozditve v boju proti ogljikovih izpustom. Vendar pa zadnja študija kaže, da bo potrebno še okrepiti prizadevanja in ponovno premisliti strategije boja proti podnebnim spremembam.

 

 STA
 Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close