Moda z mislijo na planet: manj je več
Modni in okoljevarstveni strokovnjaki pravijo, da je manj več. Učinki ultra hitre mode nimajo le vpliva na naše omare, pač pa tudi na delovanje našega telesa. Hitro in impulzivno nakupovanje povzroča dvig dopamina, ki v nas vzpodbuja željo po še več nakupovanja.
Nemški oblikovalec Dieter Rams, sicer tudi avtor knjige Weniger, Aber Besser, je že leta 1994 slavno zapisal, da je “dobro oblikovanje čim manj. Manj, a bolje, ker se osredotoča na vidike, ki morajo zagotoviti vse funkcije, ki jih prinašajo oblačila.” Skliceval se je na načela oblikovanja izdelkov, vendar lahko njegovo teorijo enostavno prenesemo tudi v svoje garderobne omare. Sploh zato, ker se je v desetletjih po Ramsovem znamenitem razmišljanju zaskrbljujoče povečala količina oblačil, ki jih kupujemo. S tem pa je povezan tudi upad kakovosti in vzdržljivosti.
Zaskrbljujoče številke
Vsako leto se po vsem svetu proizvede med 80 in 150 milijardami novih kosov oblačil, Medtem ko kot posamezniki kupimo kar petkrat več oblačil kot v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Še bolj zaskrbljujoče dejstvo je, da oblačila nosimo sedem do desetkrat, preden jih zavržemo.
V veliki meri je to posledica širjenja pametno ciljanih spletnih oglasov, nenehno spreminjajočega se trendovskega cikla, ki ga poganjajo družbeni mediji. Pa tudi cvetočega trga ultra hitre mode, ki kupce spodbuja, da kupujejo več za manj denarja. Kljub vsemu naštetemu pa ni mogoče zanikati, da imajo oblačila moč, da se počutimo dobro.
Izbor temeljnih kosov ne sme biti le funkcionalen in zasnovan tako, da traja. Pač pa tudi brezhibno pristajati vsakemu posamezniku in zagotavljati, da se v tem, kar nosimo, počutimo karseda najbolje.
Hitri trendi, ultra hitra moda
Veliko mode se vrti okoli novosti, kot bitja pa se vedno znova trudimo iti naprej in slediti trendom. Kljub temu pa to lahko enako dobro dosežemo z miselnostjo – manj je več. To je pristop, ki ne koristi le planetu, ampak tudi našemu lastnemu duševnemu zdravju. Poročilo, ki ga je leta 2022 objavil The Hot or Cool Institute, je razkrilo, da se morajo britanski potrošniki zavezati, da bodo za dosego globalnega cilja omejitve segrevanja na 1,5°C do leta 2030 kupili največ pet novih kosov oblačil na leto.
Vse več posameznikov ugotavlja tudi, da manj ne kupujejo samo zaradi podnebnih razlogov, pač pa imajo občutek, da jim je nakupovanje ušlo izpod nadzora. Manipulacija, da kupujemo vedno več, nas na koncu pusti prazne in obupane.
Urejanje garderobe
Če se želimo lotiti spremembe in delati na tem, da je manj več, nam strokovnjaki za začetek predlagajo ‘čistko’ in urejanje že obstoječe garderobe. Čiščenja garderobe se je po njihovih navedbah treba lotiti, kadar smo dobro razpoloženi in imamo veliko časa in potrpljenja.
Iz garderobe je treba vzeti vse in vse tudi pomeriti. Nato si naredimo seznam “manjkajočih” kosov in ga uporabimo za načrtovanje prihodnjih nakupov. Da se izognemo paničnemu nakupovanju, ko nek kos potrebujemo praktično naslednji dan, priporočajo, da si tisto, kar nam je všeč, kupimo tudi takrat, ko tega ne potrebujemo. Strokovnjaki razlagajo, da je to tako, kot nakupovanje hrane – če nakupujemo, ko smo lačni, kupujemo nepremišljeno in le z očmi. Na ta način porabimo tudi veliko več denarja.
Sprememba garderobe ima več kot le en namen: omogoča nam tudi “nakupovanje” med obstoječimi nakupi. Ko v omari ponovno odkrijemo nek kos, je to najboljši občutek na svetu. Kljub temu, da se trendi izjemno hitro spreminjajo, pa je smiselno, da kupujemo brezčasne kose, ki se nenehno vračajo nazaj v modo.
Še nekaj nasvetov za ustvarjanje bolj funkcionalne in okolju prijaznejše garderobe:
- Nakupuj med svojo obstoječo garderobo.
- Uravnoteži uporabne osnove s kosi, ki poosebljajo tebe in tvoj stil.
- Nakupovanje v “thrift” trgovinah.
DOSTOP.si / RM
Arhiv DOSTOP.si
