Kako bo EU preprečila uvoz živil, tretiranih s prepovedanimi pesticidi?

V EU je zaradi ugotovljenih škodljivih učinkov na zdravje prepovedanih več deset različnih vrst pesticidov. Škropiva, kot so parakvat, klorpirifos, dikvat, atrazin, aldikarb in druge povezujejo z rakom, akutnimi zastrupitvami, z motnjami v delovanju endokrinega sistema, nevrološkimi boleznimi, množičnim pomorom koristnih žuželk ali ptic in uničevanjem biotske raznovrstnosti.

Kljub prepovedi se  lahko še vedno pripeti, da živila, ki so bila tretirana s temi pesticidi, pristanejo na trgovskih policah ali celo na krožnikih končnih potrošnikov. Evropska komisija zdaj napoveduje spremembe, ki naj bi zagotovile boljšo zaščito prebivalcev pred tveganimi uvoženimi izdelki.

Najbolj sporna živila prihajajo iz držav tretjega sveta

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je v svojem poročilu za leto 2023 analizirala 132.793 vzorcev živil, pri čemer je ugotovila, da je 96,3 % vzorcev znotraj zakonsko določenih mejnih vrednosti ostankov pesticidov. Vendar pa je bilo pri uvoženih živilih iz tretjih držav ugotovljeno trikrat večje število preseganj mejnih vrednosti v primerjavi z živili, pridelanimi znotraj EU.

Vsa živila niso testirana pred prodajo

Problem nastopi takrat, ko predhodno laboratorijsko netestirana živila pristanejo na trgovskih policah, potrošnik pa jih, nič hudega sluteč, zaužije. Trenutni sistem nadzora v EU trenutno namreč temelji na naključnem testiranju vzorcev, kar pomeni, da se marsikateri izdelek laboratorijsko testira šele po tem, ko je že v prodaji. Kadar naključen inšpekcijski nadzor ugotovi pomanjkljivosti ali neskladnosti, se podatki vnesejo v sistem za hitro obveščanje o nevarnih živilih (RASFF), s čimer se sproži odpoklic izdelka v državah članicah. Tovrstnim odpoklicem smo priča na tedenski ravni. Potrošniki se posledično pogosto sprašujejo, zakaj prehranski produkti niso testirani, še preden pridejo na trgovske police.

Evropskim kmetom prepovedano, uvoznikom dovoljeno

Medtem ko evropski kmetje teh snovi ne smejo uporabljati (četudi so na črnem trgu žal še vedno dobavljive), pa v državah izvoznicah teh omejitev nimajo. Slednje privede do nenavadne situacije, saj se lahko snovi, ki so v EU prepovedane, pojavijo na krožnikih potrošnikov.

Do zdaj uvoz takšnih živil ni bil prepovedan, če so bili ostanki pesticidov pod zakonsko dovoljenimi mejami. Tudi sledovi snovi, ki so v EU uradno prepovedane, so bili dovoljeni. Evropski parlament je tako že leta 2024 izrazil nasprotovanje tovrstnih dvojnim merilom za kmete iz držav članic in EU in kmete iz tretjih držav in pozval k enotnim standardom tako za domače kot za uvožene izdelke ter k postavitvi mejnih vrednosti na najnižjo možno raven, znano kot “tehnična ničla” (0,01 mg/kg).

Okrepitev nadzora nad uvoženimi živili

Z novo strategijo EU bodo standardi enotni za vse. Nedavno je Evropska komisija v osnutku dokumenta “Vizija za kmetijstvo in prehrano” predvidela zaostritev pravil, ki bi docela prepovedala uvoz pridelkov, tretiranih s prepovedanimi pesticidi, ne glede na to, ali ostanki presegajo mejne vrednosti ali ne. Tako ne bo več pomembna količina prepovedane snovi, pač pa nevarnost samega pesticida.

»V zvezi s tem bo Komisija uvedla načelo, da se ne dovoli, da bi se najnevarnejši pesticidi, ki so v EU prepovedani iz zdravstvenih in okoljskih razlogov, vračali v EU preko uvoženih proizvodov. Da bi dosegla napredek pri tem vprašanju, bo Komisija leta 2025 začela izvajati oceno učinka, v kateri bo upoštevala učinke na konkurenčni položaj EU in mednarodne posledice ter po potrebi predlagala spremembe veljavnega pravnega okvira. Podobno bo Komisija ocenila tudi vprašanje izvoza nevarnih kemikalij, ki so v EU prepovedane, vključno s pesticidi,« je EK zapisala v celotnem dokumentu Vizija za kmetijstvo in prehrano.

Več inšpekcijskega nadzora na mejah

V dokumentu je predvidena tudi ustanovitev posebne delovne skupine, ki bo združevala strokovnjake iz Komisije in držav članic. Njihova naloga bo okrepiti nadzor uvoza in povečati število inšpekcijskih pregledov, zlasti pri izdelkih iz tretjih držav, kjer je tveganje večje. Kdaj bo posebna delovna skupina začela delovati in za koliko se bo povečal nadzor, sicer še ni jasno.

Ukrepi za zaščito vode, tal ni zraka

Prav tako je EU predvidela nove ukrepe za zaščito in obnovo biotske raznovrstnosti EU in za ohranitev čistih tal, vode in zraka. Oblikovati namerava novo strategijo za izboljšan dostop do t. i. biopesticidov, tj. naravnih pesticidov, ki niso obremenjujoči za okolje in so primerni za ekološko kmetovanje.

Kot navajajo v dokumentu, »so evropska tla pod pritiskom zaradi dejavnikov, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, onesnaževanje in v nekaterih primerih netrajnostno upravljanje tal«, zato bo ena prednostnih nalog s spodbujanjem ekološkega kmetovanja in drugih kmetijskih praks povrniti ponovno vzpostavitev zdravja tal oz. prsti, ki jo siromaši ravno prekomerna raba kemičnih pesticidov.

Zavod PIP
Freepik