Znanost

Odkrili Zemlji najbližji črni luknji – oddaljeni 89 milijonov svetlobnih let

Astronomi Evropskega južnega observatorija (Eso) so sporočili, da so odkrili Zemlji najbližji par supermasivnih črnih lukenj do sedaj. Črni luknji, ki se nahajata v galaksiji NGC 7727, v ozvezdju Vodnarja, sta tudi črni luknji z do danes najmanjšo opazovano medsebojno razdaljo.

Opazovani par črnih lukenj je od Zemlje oddaljen 89 milijonov svetlobnih let, kar se lahko zdi veliko, a je precej manj od naslednjega najbližjega para. Tega so raziskovalci odkrili 470 milijonov svetlobnih let stran. Supermasivne črne luknje se nahajajo v središčih obsežnih galaksij in ko se dve takšni galaksiji združita, se bosta slej ko prej združili tudi črni luknji. Par, ki se nahaja v galaksiji NGC 7727, je medsebojno oddaljen zgolj 1600 svetlobnih let.

“Gre za prvo odkritje dveh supermasivnih črnih lukenj, ki sta tako blizu ena drugi. Z manj kot polovico medsebojne razdalje dosedanjih rekorderk,” je povedala Karina Voggel, glavna avtorica študije o odkritju, ki so ga danes objavili v spletni izdaji znanstvene revije Astronomy & Astrophysics. Soavtor Holger Baumgart je dodal, da “majhna medsebojna razdalja in hitrost gibanja pričata o združitvi v eno orjaško črno luknjo. Verjetno tekom naslednjih 250 milijonov let”.

Določili so tudi maso črnih lukenj

Skupina pod vodstvom Vogglove je lahko določila maso teh dveh opazovanih teles s pomočjo analize vpliva gravitacijske sile črnih lukenj na premike bližnjih zvezd. Ugotovili so precejšnjo razliko v masi med opazovanim parom. Večja črna luknja v paru ima maso, ki je 154-milijonkrat večja, manjša pa le 6,3-milijonkrat večja od mase našega Sonca.

V ESO poudarjajo, da gre za prvi primer takšnega izračuna mase vesoljskih teles. Izračun je po njihovih navedbah omogočilo več dejavnikov, od relativne bližine opazovanega sistema, do natančnih opazovanj, ki jih je raziskovalna skupina pridobila prek sodelovanja z observatorijem Paranal v Čilu. Tam so uporabili tudi spektroskopsko raziskovalno napravo MUSE. Podatke pridobljene z Zelo velikim teleskopom (VLT), ki ga uporablja Eso, so dopolnili tudi s podatki, pridobljenimi prek Hubblovega vesoljskega teleskopa, ki ga upravljata vesoljski agenciji Nasa in Esa.

“Naša odkritja implicirajo možnost obstoja številnih podobnih ostankov galaktičnih združitev, ki lahko vsebujejo še neodkrite orjaške črne luknje. Morda lahko povečamo število odkritih supermasivnih črnih lukenj v lokalnem vesolju za skoraj 30 odstotkov” je poudarila Vogglova.

Pri nadaljnjih raziskavah Eso pričakuje velik skok naprej z vpeljavo Ekstremno velikega teleskopa (ELT), ki naj bi do konca tega desetletja začel obratovati v puščavi Atacama v Čilu.

STAkrog
Unsplash

Uredništvo DOSTOP.si

Uredništvo portala DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button