Intervju z Damirjem Mlakarjem o stavki Visokošolskega sindikata Slovenije
Danes, 30. maja 2023, bo potekalo nadaljevanje stavke v visokem šolstvu. Stavki se bodo pridružili vsi visokošolski zavodi, ki se zavzemajo za ustrezno vrednotenje dela, odpravo plačnih krivic in normalne pogoje za delo. Kot so dejali tudi sami, že od lanske jeseni tečejo številna stavkovna pogajanja, ki pa niso prinesla rešitev, saj vlada zavrača odpravo dokazanih plačnih krivic in je med pogajanji celo preklicala že dogovorjene rešitve.
Med intervjujem smo izvedeli veliko pomembnih informacij o šolstvu. Zavedamo se, da so visokošolski zavodi izjemno pomembni, saj številnim študentom omogočajo pridobitev dodatne izobrazbe. Kaj bi se zgodilo, če teh zavodov ne bi bilo? Kaj bi bilo s študenti? Kaj bi študentom omogočila država? Vsa ta vprašanja smo včeraj postavili Damirju Mlakarju, predstavniku službe za študentske zadeve, ki nam je omogočil razumevanje razlogov za stavko.
Kaj je razlog za stavko in kakšni so cilji? Kje stojimo študenti?
Damir Mlakar je pojasnil, da je poleg ciljev, kot so odprava plačnih nesorazmerij in prepreka neenačenja poslovnih razredov, cilj tudi, da se ohrani brezplačno visoko šolstvo za vse študente ter tudi kader. Sam je povedal: »Na Univerzi v Mariboru ter na splošno na univerzah se soočamo s pomanjkanjem kadra, predvsem zaradi mizernih plač. Na določenih študijskih programih ni asistentov, ni mladih raziskovalcev, pomanjkanje kadra predstavlja velik problem«.
Ali je visoko šolstvo dovolj cenjeno?
»S pričetkom referenduma o visokem šolstvu so rezultati izgledali obetavni, vendar temu ni bilo tako. Vlada je zapostavila visoko šolstvo, opazno je bilo, da je vladi praktično vseeno za Visokošolski sindikat. Uvedeni so bili tudi zakoni, ki smo jim sindikati nasprotovali, za dejanske ureditve pa se niso zavzeli.«
Stavka omogoči prost dan za študente, torej očitno »ni pomembna«?
»30. maja ne bodo potekala predavanja, prav tako ne bo vaj. Če se stavka nadaljuje tudi junija, odpadejo vsi izpitni roki, ki bi potekali na 13. ali 14. junija. To je le nekaj dni, vendar se moramo vprašati, kaj to pomeni za študente? Kaj bi bilo, če jim brezplačno visoko šolstvo sploh ne bi bilo omogočeno? Seveda pa se popolna stavka lahko ponovi v času januarskih izpitnih rokov.«
Zakaj naj bi vlada upoštevala visokošolske zavode pri njihovih željah?
»V imenu sindikata je poziv za vlado ravno ta: pričnite z upoštevanjem visokošolskih zavodov pri njihovih željah. Visoko šolstvo je pomembno, konec koncev so se tudi vsi vladni pogajalci, ki so na drugi strani, nekoč brezplačno šolali na javnih univerzah. Želja je, da se tudi naslednji generaciji omogočijo enakovredne pravice.«
Ali je neposredna demokracija študentov in zavodov pomembna?
»Visokošolski sindikat in predstavniki študentskih organizacij so izrazili nasprotovanje predlogom ukinitve neposredne demokracije študentov in zavodov, ki jo je predlagala vlada. To naj bi namreč pomenilo, da bi se ukinila direktna študentska volilna pravica pri volitvah dekanov, lektorjev … Spet bi se uvedel elektorski sistem, ki pa bi omogočal številne manipulacije. Zavedamo se pomembnosti neposredne demokracije.«
Kje in kdaj bo potekala stavka?
»Stavka bo potekala na vseh univerzah. V Ljubljani bo potekala s shodom pred referatom univerze v Ljubljani. V Mariboru bo potekala tiskovna konferenca v dvorani Borisa Podreke, kjer bo prišlo do predstavitve stavkovnih zahtev. Stavka bo trajala do 20. ure«
Kaj je še pomembno?
»Sami stavki se bodo pridružili vsi plačni razredi. Menimo, da bodo vsi plačni razredi prekinili svoje aktivnosti in se zavzeli za skupno dobro. Ponavljam, visoko šolstvo je pomembno, tega se res moramo zavedati,« je izpostavil Damir Mlakar.
Kaj pa študenti?
»Mnenje mnogih je, da nihče ne čuti posledic stavke visokega šolstva. Brezplačno šolstvo pa študentom, konec koncev, omogoča pridobitev izobrazbe, ki je drugače študenti mogoče ne bi dosegli.«
Iva KNEZ
Arhiv Dostop.si