Mineva 500 let od smrti italijanskega renesančnega mojstra Rafaela
Pred 500 leti je 6. aprila v Rimu umrl italijanski renesančni umetnik Rafael Santi. Razen v Rimu je ustvarjal še v Perugii in Firencah.
Bil je varovanec dveh papežev. Kot slikar je poznan po čistih formah, klasični, skrbno zasnovani kompoziciji, svetlem, toplem koloritu ter dostojanstvu in idealizirani lepoti figur in obrazov.
Rafael (1483-1520) se je rodil v Urbinu. Šolal se je pri očetu zlatarju in slikarju ter pri Peruginu. Najprej je delal v Perugii in Firencah, nato v Rimu. Bil je varovanec papežev Julija II. in Leona X. Leta 1514 je postal glavni arhitekt stavbarnice sv. Petra, leto zatem ga je papež imenoval za svojega glavnega svetovalca, nadzornika vseh starin v Rimu in vodjo dejavnosti kurije.
Božanski Rafael
Po besedah filozofa in sociologa Igorja Škamperleta, avtorja spremne besede k slovenski izdaji knjige Božanski Rafael, je Rafael veljal za “božanskega” že v času svojega življenja. Spremljali sta ga milina in lahkotnost, ki sta bili sinteza zunanjosti in notranjosti. Tako kot druga dva velikana italijanske renesanse – Michelangelo in Leonardo da Vinci – je tudi on povzemal iz dediščine.
Rafael je v slikarstvu dosegel estetski vrhunec in definiral estetiko nabožnih podob za naslednjih nekaj stoletij, vse tam do konca 19. stoletja. Za sodobnega človeka pa je zanimiv še zaradi dveh vidikov: pedagoškega in zaradi svojih portretov. Vsebine na njegovih podobah je lahko razbirati, v portretu pa je v slikarstvo vpeljal psihologijo, je tedaj še povedal Škamperle.
Velika razstava v Rimu
Kot je bila ob lanski 500-letnici smrti Leonarda da Vinicija vrhunec obeleževanja jubileja velika razstava v pariškem muzeju Louvre. So ob 500-letnici Rafaelove smrti pripravili veliko razstavo v Rimu, ki pa zaradi pandemije novega koronavirusa trenutno sameva.
Doslej najobsežnejšo predstavitev Rafaelovih del so v Scuderie del Quirinale pripravili v sodelovanju z Galerijo Uffizi v Firencah, kjer se ponašajo z največjo zbirko Rafaelovih del. Ob približno 120 Rafaelovih delih so na njej predstavljena dela drugih umetnikov, ki omogočajo primerjavo.
Več dogodkov so ob 500-letnici smrti načrtovali v umetnikovem rojstnem Urbinu ter za uvod pripravili razstavo Rafael in urbinski prijatelji v Vojvodski palači, ki je bila na ogled od 3. oktobra lani pa do 19. januarja. Razstava je prvič tako obsežno osvetlila tesne odnose med Rafaelom in v Urbinu delujočimi umetniki, ki so spremljali njegov umetniški razvoj.
Virtualni muzej ob 500-letnici smrti
Ob tem, da so ob pandemiji vrata zaprle kulturne ustanove po svetu, pa je na spletni platformi Musement zaživel virtualni muzej ob 500-letnici Rafaelove smrti. Na spletnem naslovu www.musement.com/uk/raphael-virtual-museum si je mogoče z domačega kavča brezplačno ogledati več kot 100 umetnikovih del.
V virtualnem muzeju so zajeta dela, ki jih med drugim hranijo v Vatikanskih muzejih, pariškem muzeju Louvre, galeriji Uffizi v Firencah, madridskem muzeju Prado, v muzeju v vili Borghese in v muzeju Ermitaž v Sankt Peterburgu.
