Umetnost preko stop animacij: Festival StopTrik o refleksiji sveta
Maribor je ta teden častil do sedaj že dobro poznan Festival StopTrik. Šlo je za 13. edicijo dogajanja, ki preko animiranih filmov prikazuje družbene, kulturne in politične fenomene. Tokratna rdeča nit – cenzura. Kaj povezuje dela stop animacij z uporom ali (ne)soglasji?

Festival Stoptrik ostaja zvest svojemu imenu. Beseda »stop« se vsekakor navezuje na tip animacije, a v sebi nosi tudi globlje sporočilo. S pomočjo besede se lahko za kratek čas ustavimo ter razmislimo o predsodkih in maloumnostih. StopTrik odgovarja na vprašanja o načinih utišanja, o metodah odpora, o (ne)soglasju in o ravnovesju med politiko in ustvarjalnostjo. Zakaj se pojavi cenzura? Je ta prisotna zgolj zaradi sporočila ali je za njo kriva tudi drugačnost?
Festival je prikazal številne najbolj osupljive dosežke različnih ustvarjalk in ustvarjalcev animiranih filmov. Na platnu smo spremljali retrospektive, kratke filme, ki so zaradi svojih idej ali sporočil (ali česa drugega) v določenih obdobjih ogrožali družbo ali družbeni status. Med njimi so avtorji: Bartol Bartosch, Vatroslav Mimica, Boro Pejčinov in številni drugi. Vprašanja se povezujejo tudi s filozofijo: sistematično izpolnjevanje funkcije deluje, a kaj se zgodi, ko pride do ovire?

Kratki filmi, dolgo sporočilo
Sama sem se med predvajanjem retrospektiv soočala s težkim dojemanjem sporočila. Razmišljala sem o razlogih za cenzuro, a odgovora nisem našla. Skrivnost narave vsebine del avtorjev in avtoric predstavlja okno v svet vprašanj.
Ob ogledu Retrospektiv 2 nam je napovedovalka ob koncu omogočila tudi kratek pogovor. Pogovarjali smo se o vprašanju razloga za nestrinjanje s sporočilom del in kaj je v njih politično ali socialno spornega. Enotnega odgovora nismo našli. Filmi govorijo tudi o tržnosti, o tem, kaj za nas pomeni sreča, o zgodovini in doživljanju političnega sistema, o vojni …
Kaj je sporočilo? Dela so bila cenzurirana zaradi različnih razlogov, mnoga od teh povezana z nezaželenim tematskim izražanjem. Resnica kljub temu ostaja: vse, kar nekoč ni bilo optimistično, logično ali jasno, je bilo treba prepovedati. Avtorji kljub cenzuri niso bili poslani v zapor, kakor recimo pisatelji ali dramatiki. Moč besede je tudi takrat veljala za nevarnega sovražnika sistema.
Posebnost in edinstvenost del, vsakega zase
Po ogledu Retrospektiv 2 in 3 sem si zaželela še ogled prvega in zadnjega dela; filmi so na srečo tudi na Youtubu. Glavne ideje avtorjev so nepozabne. Delo Bartola Bartoscha prikazuje animiran prikaz utopične revolucije. V ozadju prevladujejo tudi številne druge tematike, pomembna pa je tudi glasba.
Izjemno dober film je tudi Jabberwocky avtorja Jana Švankmajerja. Gre za (na nek način groteskno) in nadrealistično predstavo z intenzivnimi zvočnimi učinki. Lutke se prehranjujejo z lutkami, kostim mornarja pleše brez osebe, ki ga nosi … Na tretjih Retrospektivah so predvajali delo The Resistance. Sporočilo je: »Kladivo svojo funkcijo izpolnjuje sistematično in brez ovir, dokler ne sreča žeblja, ki se ne pusti upogniti.«
Pritegnil me je tudi opis dela Return (StopTrik Projekcija: Panorama), ki je potekal v sredo:
»Če so ribe v toku bolj svobodne od tistih v akvariju, so ribe v reki bolj svobodne od tistih v toku. Če so ribe v reki bolj svobodne od tistih v toku, so ribe v morju bolj svobodne od tistih v reki. A če so ribe v morju še bolj svobodne od tistih v reki, kje je potem najbolj svobodna riba?«
Iva KNEZ
StopTrik, Iva Knez