Kultura

Velika noč, krščanski praznik in veseli pirhi

Praznik veselja in upanja

.

Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik, na ta dan kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Prav zato je to praznik veselja in upanja. Verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti.

Velikonočne tradicije se od države do države razlikujejo.

Velika noč je premakljiv praznik. Na prvem ekumenskem koncilu v Nikeji so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, torej med 22. marcem in 25. aprilom. Vrhunec cerkvenega leta predstavlja veliki teden, ki ga začenjamo na cvetno ali oljčno nedeljo. Višek velikega tedna pa je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velika sobota. Velikonočni ponedeljek – dan spominjanja Jezusovega prikazovanja njegovima učencema po vstajenju, je po osamosvojitvi v Sloveniji, podobno kot v večini evropskih držav, dela prost dan. Po običajih je namenjen izletom, sprostitvi, obiskovanju sorodnikov in prijateljev. Po številnih slovenskih krajih je navada, da na ta dan pripravijo tudi igre s pirhi.

Zakaj šunka, pirhi, hren in potica?

Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države razlikujejo. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post. Na veliko soboto pa se blagoslovijo (»žegnajo«) jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. V Sloveniji suho meso ali šunka simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje s katerimi je bil Kristus pribit na križ. Potica in ostala peciva pa so simbol trnjeve krone. Najbolj znan simbol, butarice oziroma spomladansko zelenje, vernike spominjajo na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem, ko ga je ljudstvo pozdravljalo s palmovimi in oljčnimi vejicami.

Praznik ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. V njem je še vedno veliko starodavnih simbolov, pa tudi novejših kulturnih pojavov. Jajca, ki so tudi simbol zavetja in varnosti,  so si na primer na praznike plodnosti izmenjavali že Egipčani, Perzijci, Grki in Rimljani. Pri vseh teh ljudstvih so bila simbol življenja.

 

ikona pisec mlad.si
ikona fotograf Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Preberi še

Close
Back to top button
Close
Close